Vlada naj odločneje ukrepa in pomaga domovom za starejše v boju zoper Covid-19:

Delimo zaskrbljenost z združenjem Srebrna nit in vsemi, ki opozarjajo na razmere v domovih za starejše v času epidemije

Socialni demokrati, skupaj z ostalo javnostjo, z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v domovih za starejše, še posebej v času trajanja epidemije COVID-19, v kateri so ravno domovi za starejše postali žarišče novih okužb. Pomanjkanje zaščitne opreme za osebje in oskrbovance, manko zdravstvenega osebja in opreme za oskrbo varovancev ter nezadostna sistemska obravnava omejevanja okužb na državni ravni v domovih za starejše ostajajo med akutnimi problemi soočanja z epidemijo. Po prepričanju Socialnih demokratov se vlada s temi problemi ne spoprijema v zadostni meri.

Poslanec Socialnih demokratov Soniboj Knežak je zato na vlado naslovil poslansko vprašanje glede omenjenih dilem, na katere opozarjajo Socialni demokrati ter mnogo društev in združenj.

Tudi združenje Srebrna nit, ki v javnih pismih izpostavlja te dileme, žal pa na njihova vprašanja vlada ne odgovarja. Kot ostaja neodgovorjenih mnogo dvomov o dosedanjih ravnanjih vlade glede ukrepov v domovih za starejše za preprečevanje okužb s koronavirusom in oskrbe oskrbovancev, ki okužbo že imajo.

Soniboj Knežak v poslanskem vprašanju povzema zaskrbljujoče ocene, ko po poročanjih medijev skoraj tretjino vseh potrjenih okužb predstavljajo zaposleni v domovih za starejše in njihovi oskrbovanci. Po besedah poslanca so domovi za starejše postali ena izmed kritičnih točk širjenja okužb z virusom: “Zato z zaskrbljenostjo spremljamo trenutne razmere v domovih za starejše, še posebej v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru, kjer je največ potrjenih virusnih okužb med oskrbovanci.”

Slednji ocenjuje, da se je kljub ukrepom domov za starejše za preprečitev širjenja okužbe izkazalo, da so bili ravno domovi najbolj slabo pripravljeni na izbruh virusa, saj, kot poudari poslanec, še danes ni sistematičnega in celostnega pristopa k omejevanju širjenja okužb med oskrbovanci domov za starejše: “Za obvladovanje kritične situacije tam se lahko zahvalimo predvsem zaposlenim, njihovi požrtvovalnosti, skrbi za zdravje in dobremu počutju oskrbovancev.”

Soniboj Knežak je opozoril tudi na pomanjkanje primerne zaščitne opreme in razkužil ter ustrezno usposobljenega zdravstvenega kadra v domovih, da bi se lahko poskrbelo za tiste oskrbovance, ki so zboleli za COVID-19 in niso bili napoteni na zdravljenje v bolnico. “Mnoge upravičeno tudi skrbi, da bi domovi za starejše postali nove ‘bolnice’ za bolnike, ki so oboleli za COVID-19, domovi pa nimajo niti materialnih niti kadrovskih pogojev za primerno zdravljenje,” je bil jasen.

Kritične razmere v domovih za starejše so po prepričanju poslanca razkrile tudi eno izmed poglavitnih  sistemskih pomanjkljivosti – finančno podhranjenost. Kot je zapisal v dopisu vladi so se domovi že pred epidemijo soočali s pomanjkanjem denarnih sredstev za financiranje materialnih in kadrovskih stroškov oskrbe, sedaj pa so se ti še dodatno povečali.

“Domovi imajo višje stroške zaradi večjega števila opravljenih nadur in izplačila dodatkov za delo v izrednih razmerah za zaposlene ter stroškov nabave zaščitne opreme. V kolikor ne želimo, da bi oskrbovanci domov in njihovi svojci plačali vse to, mora dodatna finančna sredstva za domove priskrbeti tudi vlada iz državnega proračuna v prihodnjem svežnju interventnih ukrepov,” je izpostavil Knežak, ki je na vlado naslovil vprašanja o številu dodatnega zdravstvenega osebja, napotenega v domove za starejše; o količini zaščitne opreme ter razkužil, ki so tam na razpolago; sredstvih Vlade RS, namenjenih za kritje dodatnih stroškov dela in materiala zaradi epidemije v napovedanem interventnem zakonu; ukrepih pristojnega ministrstva za preprečevanje širjenja okužb v domovih za starejše ter številu oskrbovancev, ki so bili zaradi okužbe napoteni v bolnišnično zdravljenje. 

Soniboj Knežak je prav tako izpostavil vprašanje, ali namerava vlada za izvajanje oskrbe v domovih za starejše v času epidemije vključiti tudi študente zadnjih letnikov zdravstvenih šol, ki morajo opraviti obvezno študentsko prakso, kar pojasni Knežak, “bi vsaj malo razbremenilo stalno zaposlene zdravstvene delavce in negovalce v domovih za starejše”.