Državni svetnik Tomaž Horvat s pobudama vladi za pomoč starejšim in samozaposlenim

Državni svetnik Tomaž Horvat je na Državni svet naslovil pobudi za Vlado Republike Slovenije. Prvo, da vlada prouči možnost unovčenja BON in BON21 za kritje stroškov storitev domov za starejše ter drugo pobudo, za uvrstitev samozaposlenih oseb med upravičence do nadomestila plače v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi karantene na domu oziroma obveznosti varstva otroka, ki je v karanteni na domu.

13. oktober 2021

Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije bi se namreč stanovalcem domov za starejše, med katerimi je mnogim preveliko breme že samo plačilo osnovnega standarda storitev, z dano možnostjo unovčitve BON in BON21 lahko olajšalo breme stroškov bivanja. Državni svetnik Horvat meni, da bi se tistim uporabnikom storitev domov za starejše, ki si drugače ne morejo privoščiti kakšnih dodatnih ali nadstandardnih storitev, na takšen način vsaj za krajši čas lahko omogočilo boljšo raven oskrbe oziroma dodatne storitve.

V drugi svetniški pobudi Vladi RS – za uvrstitev samozaposlenih oseb med upravičence do nadomestila plače v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi karantene na domu oziroma obveznosti varstva otroka, ki je v karanteni na domu – pa državni svetnik vladi predlaga, naj na podlagi spremembe in/ali dopolnitve 4. poglavja četrtega dela Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva med upravičence do nadomestila plače uvrsti tudi samozaposlene osebe.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v drugem četrtletju 2021 v Sloveniji 123.000 samozaposlenih oseb, ki bodo, v primeru odrejene karantene ali v primeru, da imajo vrtčevske ali šoloobvezne otroke do vključno 5. razreda starosti, ki jim bo odrejena karantena, postavljene v neenak položaj in prikrajšane za možnost uveljavljanja pravice do nadomestila plače. Zato bi rešitev, ki jo predlaga državni svetnik Horvat, popravila dejansko težavno stanje samozaposlenih oseb.

Državni svet Republike Slovenije je na današnji seji obe pobudi državnega svetnika Tomaža Horvata enotno podprl s 33 glasovi, brez glasu proti, ter Vladi Republike Slovenije tako predlagal, da predlog za možnost unovčenja BON in BON21 za kritje stroškov storitev domov za starejše in predlog za pomoč samozaposlenim preuči in nanje odgovori v 30 dneh.

Državni svet je na današnji seji obe pobudi državnega svetnika Tomaža Horvata enotno podprl s 33 glasovi, brez glasu proti, ter Vladi Republike Slovenije tako predlagal, da predlog za možnost unovčenja BON in BON21 za kritje stroškov storitev domov za starejše in predlog za pomoč samozaposlenim preuči in nanje odgovori v 30 dneh.

Obrazložitev prve svetniške pobude Vladi RS za možnost unovčenja BON in BON21 za kritje stroškov storitev domov za starejše:

Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo konec leta 2019 v Sloveniji za izvajanje institucionalnega varstva za starejše na voljo 21.150 mest v 59 javnih zavodih in 43 izvajalcih s koncesijo. Institucionalno varstvo za starejše je namenjeno nastanitvam, starejših od 65 let, in drugih oseb, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih razlogov ne morejo živeti doma. Domovi za starejše pa ne nudijo zgolj storitev bivanja, ampak tudi varstvo, zdravstveno varstvo ter organizirano prehrano.

Storitve oskrbe v domovih za starejše plačujejo stanovalci sami ali s pomočjo svojcev ali drugih zavezancev ter občin. Vse storitve v okviru osnovne dejavnosti so standardizirane, so pa dopustna odstopanja od standarda, in sicer tako navzdol kot navzgor, pri čemer slednje vpliva na višjo ceno oskrbe.

Kot navaja Skupnost socialnih zavodov Slovenije dodatne dejavnosti domov za starejše lahko obsegajo:

različne dodatne oskrbne ali druge storitve za stanovalce domov (npr. dietna prehrana, uporaba lastnega hladilnika ipd.), ki niso zajete v standardiziran obseg posamezne kategorije oskrbe,
dnevno varstvo za starejše, ki živijo doma, ter vključuje oskrbne in zdravstvene storitve,
oskrbne in zdravstvene storitve za stanovalce oskrbovanih stanovanj,
zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nege ter drugih oblik pomoči posamezniku in družini na domu,
storitve socialnega servisa na domu za starejše oziroma druge, ki takšno pomoč potrebujejo,
sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, društvi in posamezniki za izvajanje različnih oblik dejavnosti, namenjenih starejšim ljudem zunaj doma,
opravljanje drugih storitev za starejše v njihovem domačem okolju.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT; v nadaljevanju: ZIUOOPE) v 35. členu za osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 omogoča unovčitev t. i. BON-a v višini 200 evrov. BON je unovčljiv zgolj pri ponudnikih na področju turizma, ki izvajajo dejavnosti, ki so taksativno naštete v ZIUOOPE.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 112/21; v nadaljevanju: ZIUPGT) pa v 43. členu ureja t. i. BON21 – bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi v višini 100 evrov za polnoletne osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021. Bon je v skladu z zakonom unovčljiv za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Republike Slovenije.

Ker je za pretežni del stanovalcev domov za starejše, pa tudi tistih, ki jih domovi oskrbujejo na njihovem domu, zaradi njihove fizične oviranosti oziroma slabšega zdravstvenega stanja težko predvidevati, da bodo lahko izkoristili BON in BON21 za namene, kot jih predvideva veljavna zakonodaja, bi bilo smiselno omogočiti, da se lahko navedena bona koristi tudi za kritje stroškov storitev domov za starejše – bodisi za stroške bivanja v domovih za starejše ali pa za katere od drugih storitev, ki jih slednji ponujajo uporabnikom.

Glede na to, da so povprečne oskrbne cene v domovih za starejše 1. 3. 2021 po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije znašale od 22,47/evra na dan (za OSKRBO 1) do 35,57 evra/dan (za OSKRBO 4), bi se stanovalcem domov za starejše, med katerimi je mnogim preveliko breme že samo plačilo osnovnega standarda storitev, z dano možnostjo unovčitve BON in BON21 lahko olajšalo breme stroškov bivanja. Prav tako bi se tistim uporabnikom storitev domov za starejše, ki si drugače ne morejo privoščiti kakšnih dodatnih ali nadstandardnih storitev, na takšen način vsaj za krajši čas lahko omogočilo boljšo raven oskrbe oziroma dodatne storitve.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prouči in v skladu s šestim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20 in 123/20) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Obrazložitev druge svetniške pobude Vladi RS za uvrstitev samozaposlenih oseb med upravičence do nadomestila plače v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi karantene na domu oziroma obveznosti varstva otroka, ki je v karanteni na domu

Vlada Republike Slovenije naj, na podlagi spremembe in/ali dopolnitve 4. poglavja četrtega dela Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21), med upravičence do nadomestila plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi obveznosti varstva otroka, ki je v karanteni na domu, uvrsti tudi samozaposlene osebe.

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21; v nadaljevanju: ZNUPZ) v 4. poglavju Četrtega dela Začasni ukrepi ureja nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Osnovna podlaga za uveljavitev navedenih pravic je urejena v 25. členu ZNUPZ. Predvidena višina nadomestila plače delavca, ki zaradi karantene ali drugih v zakonu naštetih razlogov ne more opravljati dela, je odvisna od okoliščine, zaradi katere je delavcu odrejena karantena na domu.

ZNUPZ tako, med drugim, v 27. členu določa, da delavec prejme nadomestilo plače v višini 80 odstotkov plače zadnjih treh mesecev, če je z dela odsoten zaradi karantene na domu, ki mu je odrejena zaradi stika ali suma stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca in če obenem delavec ne more opravljati dela na domu. Če je delavcu odrejena karantena, ker je bil v stiku z okuženo osebo v času opravljanja dela za delodajalca, in dela prav tako ne more opravljati na domu, pa mu pripade nadomestilo plače v višini 100 %. Država v obeh primerih delodajalcu povrne izplačano nadomestilo plače delavca za čas karantene.

ZNUPZ v 27. členu ureja tudi primer nadomestila za delavca, ki svojega dela ne more opravljati zaradi višje sile, med drugim tudi zaradi varstva otroka, ki mu je bila odrejena karantena. Višjo silo zaradi karantene na domu lahko uveljavljajo starši vrtčevskih otrok in osnovnošolcev do vključno 5. razreda, starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. V navedenem primeru je delavec upravičen do nadomestila v višini 80 % plače v zadnjih treh mesecih. Tudi v tem primeru je delodajalec upravičen do povračila izplačanega nadomestila. Nadomestilo plače v skladu s sedmim odstavkom 27. člena ZNUPZ sicer v nobenem od zakonsko določenih primerov ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Navedena ureditev samozaposlenim osebam, ki imajo zaposlene še druge osebe, zagotavlja povračilo izplačanih nadomestil plače za svoje zaposlene, ne pa tudi zanje osebno, če se znajdejo v primerljivem položaju. Torej, če je njim osebno ali njihovim otrokom, za katere morajo skrbeti, odrejena karantena, posledično pa ne morejo opravljati svojega dela, od dohodkov katerega so v celoti odvisni tako oni kot njihove družine. Navedena neenaka obravnava primerljivih situacij, v katerih se znajde posameznik, je neprimerna in neutemeljena, zato bi bilo treba veljavno zakonsko ureditev ustrezno prilagoditi na način, da bi se tudi samozaposlenim osebam zagotovilo enako raven pravic, kot se jo zagotavlja delodajalcem z drugim pravnim statusom in zaposlenim osebam.

Ukrep povračila izplačanih nadomestil plače delavcem je sicer začel veljati 1. julija 2021 in se bo iztekel 31. decembra 2021. V praksi se bomo z izpostavljeno problematiko (zaradi relativnega zatišja z okužbami s COVID-19 v poletnih mesecih in šolskih počitnic) zelo verjetno začeli pospešeno soočati šele zdaj, ko se število okužb z virusom COVID-19 pospešeno viša. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v drugem četrtletju 2021 v Sloveniji 123.000 samozaposlenih oseb, ki bodo, v primeru odrejene karantene ali v primeru, da imajo vrtčevske ali šoloobvezne otroke do vključno 5. razreda starosti, ki jim bo odrejena karantena, postavljene v neenak položaj in prikrajšane za možnost uveljavljanja pravice do nadomestila plače.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo naj bi uvedbo nadomestila v primeru karantene ali višje sile predlagalo tudi za samozaposlene, česar pa Vlada Republike pri zakonodajni ureditvi do sedaj še ni upoštevala, zaradi česar se ji ponovno daje pobudo, da se navedeno problematiko uredi v najkrajšem možnem času, saj samozaposleni posamezniki že občutijo posledice neustrezne zakonodajne ureditve.