V svojem nagovoru na političnem panelu je Koprivc izpostavil, da so podnebne spremembe, krožno gospodarstvo, trajnostno upravljanje z vodami ter izboljšanje kakovosti življenja ključni izzivi, ki zahtevajo usklajeno delovanje. »Reševanje podnebnih sprememb in varstvo okolja v sozvočju z gospodarskim napredkom je mednarodni in medgeneracijski izziv, ki ga ni mogoče rešiti zgolj v eni regiji. Vse regije v Evropi so med seboj povezane in morajo sodelovati pri iskanju trajnostnih rešitev,« je poudaril.

Posebej je izpostavil pomen EU strategije za alpsko regijo (EUSALP), ki omogoča učinkovito čezmejno sodelovanje in prinaša konkretne rezultate. Kot primer uspešnega sodelovanja je navedel skupno kandidaturo Slovenije in Italije za Evropsko prestolnico kulture 2025, kar po njegovih besedah dokazuje moč partnerstva in medsebojnega razumevanja.

Glede prihodnosti je Koprivc izrazil potrebo po nadaljnji krepitvi kohezijske politike EU tudi po letu 2027. »Za trajnostni razvoj regije je ključno, da povežemo makroregionalne prednostne naloge s kohezijsko politiko ter okrepimo čezmejno sodelovanje in sodelovanje z državami izven EU,« je dejal.
Makroregionalne strategije EU predstavljajo okvir za reševanje skupnih izzivov v določenih zemljepisnih območjih. Trenutno so v EU vzpostavljene štiri strategije: za alpsko, podonavsko, jadransko-jonsko in baltsko regijo. Slovenija sodeluje v prvih treh. Strategija za alpsko regijo združu-je sedem držav – Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Slovenijo, Švico in Lihtenštajn – ter 48 regij, kar omogoča učinkovito usklajevanje politik in pobud za trajnostni razvoj alpskega prostora.