Evropska komisija je podala predlog za odobritev pomoči Sloveniji po poplavah v višini 428,4 milijona evrov
Evropska komisija je predlagala finančno pomoč v višini več kot 1 milijarde evrov iz Solidarnostnega sklada EU (SSEU) za države, ki so jih leta 2023 prizadele hude poplave. Slovenija bo prejela skupno 428,4 milijona evrov za odpravo posledic poplav, ki so državo prizadele avgusta 2023, so sporočili iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi minister dr. Aleksander Jevšek.
28. avgust 2024
Evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je ob tem poudarila, da Solidarnosti sklad EU izkazuje podporo državam članicam pri okrevanju po uničujočih naravnih nesrečah. »Ta pomoč ne pokriva le nujnih stroškov, ampak pomaga državam EU tudi pri obnovi v kontekstu podnebnih izzivov,« je izpostavila.
Predlog vključuje tudi pomoč za Italijo, Avstrijo, Grčijo in Francijo. Po potrditvi v Evropskem parlamentu in Svetu EU bo finančna pomoč izplačana v enkratnem znesku. Slovenija bo tako prejela še 328,4 milijona evrov, potem ko ji je komisija že decembra lani izplačala 100 milijonov evrov predplačila.
Povej svetu!
Preberi še:
Meira Hot: Zmaga za slovensko Istro in njene prebivalce
Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot pozdravlja odločitev vlade, s katero se bo s 1. januarjem 2026 hitri cesti H5 in H6 prekategorizirali v glavno cesto, na kateri bo cestninjenje osebnih vozil ukinjeno. Po njenih besedah gre za veliko zmago za prebivalke in prebivalce slovenske Istre ter za pomemben korak k bolj pravični in trajnostni prometni ureditvi.
Andreja Katič: Vladavina prava mora ostati ustavno sidro evropske skupnosti
Na zasedanju Sveta Evropske unije za pravosodje v Luksemburgu je ministrica Andreja Katič izpostavila, da mora Evropska unija nujno odločno zaščiti Mednarodno kazensko sodišče (MKS) pred političnimi pritiski in sankcijami.
Fajon v Zalivu: Iz izkušenj vojn v nekdanji Jugoslaviji bi lahko črpali rešitve za povojno Gazo
Na drugem visokem forumu in 29. skupnem zasedanju EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu je ministrica Tanja Fajon poudarila, da je v novih geopolitičnih razmerah še kako pomembno, da se regiji med seboj povezujeta in sodelujeta. Spomnila je na lekcijo iz preteklosti - vojne in trpljenja na območju nekdanje Jugoslavije -, ter na elemente izgradnje mednarodne arhitekture v BiH in na Kosovu.
