»Če ne berete časopisa, ste neinformirani. Če ga preberete, ste napačno obveščeni. Kakšen je dolgoročen učinek prevelike količine informacij? Eden od učinkov je potreba biti prvi, celo na račun resnice. Kakšno odgovornost torej imate vsi? Povedati resnico. Ne samo biti prvi, temveč povedati resnico. Zdaj živimo v družbi, kjer je pomembno biti prvi. Nič drugega nas ne zanima. Samo obelodanimo novico. Ne zanima nas, koga bo prizadela, ne zanima nas, koga bomo uničili, ne zanima nas, če je res. Samo reci, prodaj. Karkoli prakticirate, boste v tem postali dobri, vključno z delanjem sran…«

Denzel Washington, 20 decembra 2016

Že kar sloveči zapis kot aktualizirana varianta Twainovega slovečega aforizma “Če ne berete časopisa, ste neobveščeni. V nasprotnem primeru ste napačno obveščeni.« je še toliko bolj pomemben v času pandemije. Izjavo je treba brati metaforično in moj zapis ne leti »toliko« na mainstream medije, temveč na vse nas. Živimo namreč v času, ko smo vsi po malem tudi ustvarjalci in ne zgolj prejemniki novic. Nimam v mislih samo najbolj razširjenega in razvpitega portala za širjenje in prejemanje novic na svetu, FB-ja ampak predvsem zasebne kanale komunikacije, ki jih nudijo pametni telefoni in tablice. Danes se poslana novica po pametnih napravah širi hitreje kot katerikoli virus. Dodatna težava pri prejemniku novic in nepremišljenem pošiljatelju novic je visoka stopnja zaupanja, ker gre običajno za vsaj napol, če že ne kar v celoti, prijateljski odnos med tistim ki pošilja in tistim, ki prejema. Pomanjkanje kritičnega »požarnega zidu« povzroča, da se »fake news« tako bolj primejo in širijo hitreje, kot prek mainstream medijev.

Če bi danes kdo ugotovil, koliko je bil v resnici visok Napoleon Bonaparte in bi potem poskušal v to prepričati živelj tega planeta, bi mu lahko zaželeli zgolj vse najboljše. Potem, ko mu to uspe, bo živel srečno do konca svojih dni. Napoleon naj bi bil namreč po podatkih, ki so na voljo (poleg metaforične uporabe njegovega imena – Napoleonov kompleks) višji, kot je bilo povprečje v njegovem času. Fake news o njegovi nizki rasti naj bi vztrajno širili njegovi zapriseženi nasprotniki Angleži. Trdovratnost fake newsa je izjemna, širjenje fake newsa ravno tako, dlje kot virus se drži raznoraznih zadev, na katere se zalepi.

Vsi, ki pošiljajo znanstvene in kvazi-znanstvene in druge novice so odgovorni za to novico v podobni meri kot tisti, ki jo je ustvaril. Forwarderji bi lahko to imeli pred očmi. Toliko »fake news-ov«, kot jih je zaslediti odkar je izbruhnil Covid-19, že dolgo ni bilo.

Ker je vsaka zadeva malo jing-jangovska, je v tej zasebni komunikaciji videti tudi enormen porast štosov. Kolikor grajam »forwarderje fake news-ov« tako se zahvaljujem vsem, ki si v tem času izmišljujejo vedno nove štose, da prek zasebnih kanalov nasmejejo svoje občestvo.

*Lažne novice