Slovenija potrebuje razvojno-inovacijski in gospodarski preboj
Poslanec Socialnih demokratov dr. Franc Trček je na vlado naslovil paket poslanskih vprašanj v zvezi z gospodarsko-tehnološkim razvojem, financiranjem razvojno-inovacijskega preboja ter zmanjševanjem razvojnega zaostanka Slovenije.
1. december 2021
Gospodarsko-tehnološki razvoj Slovenije je opredeljen v Raziskovalno in inovacijski strategiji Slovenije (RISS), Strategiji pametne specializacije (SPS) in v Slovenski industrijski strategiji (SIS). »Ob zadolževanju države, ki ga ta vlada izvaja, in veliki verjetnosti ponovne uvedbe fiskalnega pravila v letu 2023, je več kot očitno potreben resen premislek in integracija ter operacionalizacija navedenih strateških dokumentov, saj drugače ne bomo dosegali gospodarskega preboja. Le-ta pa bo nujen tako za odplačevanje dolgov in obresti kot za nove predvidene finančne obveznosti (npr. dolgotrajna oskrba),« je uvodoma dodal poslanec in na vlado naslovil naslednji vprašanji:
- Kdaj in kako bo izvedena integracija RISS, SPS in SIS ter kateri vse deležniki bodo sodelovali pri tem nujnem premisleku bodočega razvoja Slovenije?
- Katere bodo ključne izhodiščne smernice tozadevnega premisleka in razvojne integracije?
V nadaljevanju je Trček izpostavil, da je bil Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost zamujena priložnost premisleka in financiranja razvojno-inovacijskega preboja Slovenije. Zaradi skoposti informacij glede priprave operativnih programov nove kohezijske politike je poslanec vladi zastavil naslednja vprašanja:
- Kakšen bo delež razvoju in inovacijam, še zlasti zelenem prehodu in operacionalizirani digitalizaciji industrijske transformacije (t.i. industrijski revoluciji 4.0) namenjenih kohezijskih sredstev?
- Kateri vse deležniki sodelujejo pri snovanju operativnih programov ter kaj bo ključna razvojno-inovacijska prebojnost le-teh?
- Koliko bo sploh operativnih programov ter kdaj lahko pričakujemo njihovo javno razgrnitev in široko razpravo?
V zaključku je poslanec dodal, da Slovenija glede javnega financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti zaostaja od EU povprečja za približno 90 milijonov evrov. »Če pa se primerjamo z najbolj inovacijsko naprednimi članicam EU, je ta letni zaostanek oziroma razkorak že blizu 200 milijonov EUR.« Na vlado je na podlagi zapisanega naslovil sledeči vprašanji:
- Kdaj in kako ter s katerimi vse sredstvi bomo presekali to razvojno zaostajanje Slovenije, ki je nujno, če želimo biti zmagovalci potekajoče industrijske revolucije?
- Kakšna bo predvidena letna dinamika zmanjševanja tega razvojnega zaostanka do leta 2030?