V tem trenutku največ šteje, da se podpre vse, ki se upirajo zlorabi epidemije za vzpostavitev nove trajne avtoritarne vladavine. Ko avtoritarnost preseže določeno točko, se brez težav “demokratično” (beri: z volitvami in referendumi) samoobnavlja. Po tej točki jo je zelo težko odpraviti. Za odpor in upor pa so bolj pomembni kot opozicijske stranke tiste skupine, ki imajo pogum, da se odzovejo na prvo žogo, tako kot vodstvo RTV Slovenija in novinarsko društvo. Tem točkam odpora je treba dajati občutek, da so varne v svojem upiranju, in ne dopustiti da jih katerakoli stranka  poskuša  zmanipulirati v svoje civilne transmisije.

Načelno sta možni dve taktiki avtoritarne politike: tista, ki hoče nekaj početi z ljudmi, in zato uvaja podreditev in disciplino; in tista, ki hoče nekaj narediti za ljudi. Obe sta nevarni, še posebej, ker se najbolj avtoritarne skušnjave poslužujejo najbolj perfidnih daril ljudem – in imajo za to na voljo vedno več sredstev. Samo predstavljajte si, kakšno kampanjo za trajno avtoritarni red in poslušnost omogoča vladno razdeljevanje milijardnih sredstev!

Vendar obstaja tretja pot, ki daje ljudem možnost, da naredijo nekaj sami zase. Da bi imeli to možnost, potrebujejo moč nad državo, nad privatno lastnino in tudi nad strankami. Socialna demokracija se danes prepoznava po tem, ali je za tak red, v katerem ljudstvo vzgaja državo in lastnino, in ne za red, v katerem država in lastnina vzgajata ljudstvo.