Meira Hot in Jani Prednik vlado pozivata k reševanju likvidnostnega in kreditnega krča ter bolj učinkoviti pomoči za dejavnosti, prizadete zaradi epidemije
Poslanca Socialnih demokratov mag. Meira Hot in Jani Prednik sta na Vlado RS naslovila pisno poslansko pobudo v zvezi z odlogom kreditnih obveznosti ter drugimi likvidnostnimi ukrepi za dejavnosti, ustavljene z vladnimi odloki.
1. oktober 2020
V obrazložitvi pobude sta poslanca uvodoma opozorila, da kljub sedmim sprejetim protikoronskim paketom nekatere oblike pomoči še vedno niso optimalne. Po njunem gre pri sprejetih ukrepih z vidika ohranjanja gospodarske dejavnosti in zaposlenosti za štiri ključne težave:
- Nejasna pravila glede odloga kreditnih obveznosti v 109. členu t.i. PKP6, ki ga banke tolmačijo tako, da so kreditojemalcem dolžne odložiti kreditne obveznosti le za en mesec, namesto za eno leto.
- Slabo delujoča likvidnostna shema, iz katere je – kljub državnim garancijam v višini preko 1,5 milijarde – izkoriščeno le okoli 50 milijonov. Kreditne vloge se obravnavajo počasi, obrestni pribitki pa so po nekaterih podatkih (pre)visoki glede na namen posojil: t.j. ohranitev gospodarske aktivnosti in zaposlenosti.
- Zakonska zahteva, da prejemniki pomoči založijo lastna sredstva za plačilo vseh stroškov poslovanja, (delno!) povračilo zanje pa prejmejo šele po 2 mesecih oz. 60 dneh. Po nekaj mesecih je glavnina prizadetih že izčrpala rezerve, medtem ko noben sprejeti ukrep prizadetim ne zagotavlja nikakršnega avansiranja prejete pomoči.
- V še posebej zahtevnem položaju pa so po mnenju Hotove in Prednika dejavnosti, ki jih je vlada neposredno ustavila s svojimi odloki: ti namreč nimajo prav nobenih prihodkov. Poslanca sta prepričana, da imajo glede na naravo vladnih ukrepov ti subjekti vsekakor pravico, da od Republike Slovenije terjajo odškodnino za povzročeno poslovno škodo, ne le omejeno »pomoč«, namenjeno tistim, ki jih je pandemija prizadela posredno.
Po mnenju poslancev zgoraj omenjene težave tudi v PKP7 niso bile ustrezno naslovljene. Poudarila sta, da vlada ni ‘odprla’ zakonskih členov, skozi katere bi bilo mogoče izboljšati zgoraj opisano situacijo. Ob tem sta opozorila, da je vladajoča večina zavrnila opozicijske amandmaje, ki bi ustavljenim dejavnostim (po avstrijskem vzoru) zagotovila nadomestilo dela izgubljenega prometa: zanje namreč naknadno nadomestilo dela fiksnih stroškov ni ustrezno.
Nadalje sta izpostavila, da se še vedno na enak način obravnava vse gospodarske subjekte: tako tiste, za katere je pandemija ovira kot tiste, ki so morale zaradi varovanja javnega zdravja v celoti zapreti svoja vrata. Sedmi paket po njunem mnenju prav tako ni naslovil vprašanja avansiranja pomoči za male in najbolj prizadete delodajalce. Nasprotno, vse do danes je nad prosilci za pomoč visela grožnja vračanja celotne pomoči, če bi se s posledicami epidemije spopadli uspešneje, kot so to ocenjevali na začetku. Šele v PKP7 je namreč vlada upoštevala aprilski predlog, da se morebitno vračanje pomoči opravi po načelu sorazmernosti. Kljub temu majhnemu napredku so velik del zadnje parlamentarne razprave zaznamovali maščevalni poskusi dela koalicije, da bi odvzeli pomoč kršiteljem ukrepov in jih tako kaznovali dvakrat, z njimi pa še njihove zaposlene.
»Po sedmih paketih in na pragu drugega, z epidemijo zaznamovanega leta, zato pozivava k več posluha, k bolj ciljanim in dolgoročnim ukrepom za reševanje gospodarske aktivnosti in zaposlenosti v sektorjih, ki imajo zdravo poslovanje, nimajo pa rezerv, s katerimi bi lahko plačevali stroške, dokler ne prispe državna pomoč,« sta zapisala v obrazložitvi.
Poslanka Hot in poslanec Prednik vladi predlagata odlog kreditnih obveznosti ter druge likvidnostne ukrepe za dejavnosti, ustavljene z vladnimi odloki.
Glede na navedeno sta poslanca na vlado naslovila pobudo, da za ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti v prizadetih panogah pripravi in predlaga sledeče ukrepe:
- Možnost enoletnega odloga kreditnih obveznosti kreditojemalcev;
- Poenostavitev likvidnostne sheme, ki bo omogočila hitrejšo obravnavo in odobritev kreditnih vlog, pri čemer pa je potrebno ustrezno omejiti obrestno mero, državno poroštveno premijo pa znižati na minimum, ki ga dopušča t.i. evropski začasni okvir.
- Hitro avansiranje dela pomoči za mala podjetja, ki zaprosijo za epidemijsko pomoč ali za posojilo,.
- Zagotovitev nepovratnega nadomestila dela izgubljenega prometa za tiste subjekte, katerih dejavnosti je vlada z odloki neposredno zaustavila.
Vlado sta pozvala tudi, da v letu 2021 opusti »paketni« pristop, s katerim po njunem mnenju postaja ureditev vse manj pregledna. Namesto tega naj vlada predlaga ustrezne dopolnitve sprejetih interventnih zakonov ali pa sprejem novih specialnih zakonov, ki bi ciljano naslovili izpostavljene probleme. Razprava o takih ukrepih bi bila po njunih besedah bolj konstruktivna in produktivna, če si časa in energije ne bi delila z drugimi tematikami, ki jih je vlada uvrstila v posamezen paket.
















