Od doma do doma #12
Kitarist Primož Sukič
Trenutne razmere so znatno ohromile kulturni sektor predvsem z odpovedjo prireditev, ki, podobno kot turistične dejavnosti, v državah EU ostajajo na koncu seznama sprostitvenih ukrepov. O tem in o glasbi se je Milan Brglez v dvanajsti epizodi Od doma do doma pogovarjal s kitaristom Primožem Sukičem. Izobraževalna in kasneje karierna glasbena pot ga je popeljala iz glasbene šole v Piranu, prek Akademije za glasbo v Ljubljani, do specializacije v nemškem Darmstadtu in Bruslju. V tokratnem pogovoru pa se mu je pridružil iz Pariza.
Po zaključenem študiju na ljubljanski akademiji za glasbo in prvi zaposlitvi na glasbeni šoli je Primoža Sukiča pot zanesla na nadaljnji študij in specializacijo v tujino. Pravi, da je nadaljeval s študijem moderne glasbe v nemškem Darmstadtu tudi zato, ker je ta glasbena zvrst bila tam (vsaj v tistih časih) nekoliko bolj etablirana v institucionalnem smislu v primerjavi s Slovenijo.
Pandemija koronavirusa je Primoža ujela med Brusljem in Parizom, kamor se trenutno tudi seli. Kot pravi, se zaenkrat kar uspešno prebija skozi to obdobje. Poučuje tudi na daljavo, vendar je digitalna tehnologija, ki je na razpolago in dostopna, zgolj alternativa v teh časih in nikakor ne more nadomestiti kakovosti neposrednega pouka.
Pričakuje, da se bo sezona koncertov (morda tudi v neki prilagojeni obliki) nadaljevala jeseni, ta čas pa izkorišča predvsem za vaje in priprave na razne projekte. Sogovornika sta se dotaknila tudi sociološke vloge glasbe, pri čemer sta se strinjala, da je glasba, v kakršnikoli zvrsti se ta pojavi, lahko tudi kot ogledalo družbe, v katerem je možno razbrati določena kritična sporočila. Sicer pa absolutna glasba, ki ne nosi dodatnega pomena z besedili, predstavlja dosti bolj abstraktno polje, pri čemer je težko neposredno razbrati sporočilo.
Bolj kot se trudimo nekaj razumeti, bolj se nam to sporočilo izmuzne. Zato je sogovornik mnenja, da je morda včasih dobro tudi pozabiti na nek konvencionalni pristop razumevanja glasbe in dovoliti, da se nas dotakne na kak drugačen način.
Čeprav Primož nekako shaja v teh časih, kljub izpadu dohodka, ki je očiten, sta se sogovornika strinjala, da na žalost ne moremo mimo dejstva, da so pandemija in posledični ukrepi znatno ohromil kulturni sektor in v najširšem smislu t. i. industrijo srečanj, ki bi naj v Sloveniji neposredno in posredno zaposlovala približno 35.000 ljudi. Pri tem je dr. Brglez izpostavil, da se Evropski parlament, njegov Odbor za kulturo ter posamezni evropski poslanci venomer zavzemajo za podporne ukrepe na ravni predmetnega sektorja in zagotovitev sredstev ljudem, ki ta kulturni sektor dejansko poosebljajo.
Ne nazadnje sta prav glasba in umetnost, v najtežjih časih izolacije in porasta števila obolelih med drugim predstavljali pomembno oporo tako prebivalcem na splošno kot tistim v prvih vrstah.