Od doma do doma #6
Filozof in pisatelj dr. Mirt Komel
Dr. Mirt Komel, filozof, pisatelj, profesor filozofije in književnosti ter predstojnik Katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede, ki se raziskovalno ukvarja s pojmom dotika, je bil gost tokratne epizode spletnega pogovora evropskega poslanca dr. Milana Brgleza z naslovom Od doma do doma.
Medtem ko se vse od izbruha pandemije COVID-19 veliko razpravlja o razlogih zanjo, nam Komel ponuja dva vzporedna odgovora. Materialistični pravi, da je koronavirus naravni pojav, ki je nastal in se razširil po naravni poti, metafizični pa nam ponuja naravo kot neko starogrško božanstvo, ki se je razjezilo nad človekom, ker je ta ni zadosti upošteval. Na preseku obeh vidimo vlogo človeka, ki jo zelo dobro opisuje vsa literatura o kugi in v kateri je poanta vedno ista – tudi za na videz povsem naravne pojave, kot je koronavirus, je odgovoren človek.
Opozarja, da bo potrebno spremeniti miselnost in odpraviti instrumentalni odnos do narave, ki ne bo služila zadovoljevanju naših potreb, ampak bomo mi njeni skrbni služabniki. Tako se po njegovih besedah ne smemo vračati nazaj v »normalno stanje«, marveč moramo iti naprej. Naša »nova normalnost« mora biti vzdržna za okolje, poudarja.
V aktualni krizi se po njegovem soočamo z dvema pomembnima izzivoma. Eden je ta, da strokovni diskurz, še zlasti znanstveni, nima takšne veljave, kot jo je imel nekoč. Vzporedno z medicinskim diskurzom, ki bi moral imeti glavno vlogo pri spopadanju s krizo, se namreč pojavlja mnoštvo drugih, ki se jih smatra za enakovredne. Po drugi strani pa se soočamo z izzivom, kako v danih pogojih zagnati produkcijo, kar po njegovem mnenju nikakor ne bi smelo iti na račun zdravja in življenja ljudi.
Komel še opozarja, da je koncept socialne distance zgrešen, saj ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa od nas terjajo fizično distanco, medtem ko je tisto, kar te dni potrebujemo, socialna bližina oz. stik. Ob tem dodaja, da samoizolacija in omejevanje telesnih stikov nimata enakega vpliva na vse. Tako najbolj trpijo v mediteranskih državah, kjer so bolj vajeni telesnega stika, medtem ko so na severu Evrope zaradi kulture nedotikanja tovrstni ukrepi do ljudi prizanesljivejši.