NE naborništvu, preživeti ideji z enormnimi finančnimi posledicami!

Državni zbor je danes razpravljal o vloženem predlogu novele zakona o vojaški dolžnosti, s katero stranka SDS predlaga ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka v Sloveniji.

Socialni demokrati uvedbi naborništva odločno nasprotujejo, podpirajo pa nadaljnji razvoj kapacitet Slovenske vojske v profesionalno, odzivno, tehnološko dobro opremljeno in vsestransko obrambno silo, sposobno učinkovitega ukrepanja doma in v mednarodnih mirovnih misijah, je v stališču poslanske skupine poudaril poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk.

Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema je po besedah Bevka v javnosti sprožila precej burne razprave, ki pa po njegovem niso toliko usmerjene v ključna vprašanja predloga, temveč plod nostalgičnih razprav, ki obvezno vojaščino dojemajo kot šolo za življenje, ki naj bi naše fante naučila reda in discipline ter jih spremenila v može.

V današnji razpravi sta se poslanca Socialnih demokratov Samo Bevk in Matjaž Nemec tako strinjala, da lahko koncept naborništva kot urjenje za življenje legitimno povsem sprejmemo, a opozarjata, da to ni zadosten razlog za nadaljnjo argumentirano razpravo, ko je vprašanje naborništva vse prej kot enostaven ukrep.

»Vojska je kompleksen in z mnogimi dejavniki povezan sistem, kateremu lahko z nepremišljenimi ukrepi naredimo več škode kot koristi, ga še dodatno izčrpamo in na dolgi rok povsem ohromimo,« je bil jasen Bevk. Uvedba je tako po njegovem mnenju precej več kot obujanje spominov na nostalgične čase, je vsebina, ki terja skrajno tehten premislek, tako v stroškovnem, kot tudi kadrovskem, strateškem in varnostnem pogledu, poleg tega se poslanec sprašuje o smislu ponovne uvedbe naborništva, ko je bila leta 2003 sprejeta odločitev o profesionalizaciji vojske. »Še posebej je vprašljivo, če ta koncept ponovno oživimo z neko politično prisilo, ne pa na podlagi mnenj stroke. Na silo uveden naborniški sistem, ki ne bo dal ustreznega rezultata zagotovo ni prava, še manj racionalna pot,« je poudaril.

Spomnil je, da je število nabornikov v času obvezne vojaščine iz leta v leto padalo, ko je največ vpoklicanih nabornikov v Sloveniji bilo leta 1994, okrog 12000, ob zadnjem vpoklicu, leta 2001, pa le še približno 5000 nabornikov. Po opustitvi naborništva leta 2004, se je decembra 2010 prenehalo izvajati tudi obvezno služenje v rezervni sestavi Slovenske vojske, kar po mnenju Bevka kaže na to, da je konec naborništva naravno sovpadal tudi z vse manjšim številom nabornikov.

Poslanec Matjaž Nemec je bil kritičen tudi do finančne ocene predlagatelja novele zakona o vojaški dolžnosti, ko bi realno, na letni ravni, naborništvo državo stalo kar 72 milijonov evrov, za posodobitev štirih obstoječih vojašnic bi potrebovali 40, za nakup minimalne potrebne oborožitve in opreme pa še dodatnih 39 milijonov evrov.

»Glede na številke lahko trdimo, da bi bili vložki, skupaj s tekočimi stroški za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka bistveno večji od tistih, ki jih predlagatelj navaja v predlogu zakona, zato Socialni demokrati upravičeno menimo, da je finančna ocena predlagane novele zakona o vojaški dolžnosti z namenom bistveno nižja od realne,« je opomnil Nemec, ki je poleg velikih stroškov že tako podhranjene vojske izpostavil tudi vprašanje posameznikovih odločitev; dileme, kaj storiti v primeru da bi se mladi množično odločali za uveljavitev ugovora vesti.

Socialni demokrati se po besedah obeh poslancev zavedajo pomembnosti obrambnega resorja, ob tem pa so prepričani, da na silo uveden naborniški sistem, ne bo dal ustreznih odgovorov na vse te pomisleke.

»Socialni demokrati tudi pogrešamo odgovore na vprašanja ter presojo ali je obrambni sistem sploh sposoben izvesti kakovostno izobraževanje nabornikov, s kadrovskega, infrastrukturnega, predvsem pa finančnega vidika in ali je zmožen zagotoviti ustrezno namestitev in opremo, ki bi jo naborniki potrebovali za ustrezno usposabljanje in ravnanjem z orožjem,« je dodal Nemec. Tako pot predlagatelja za spremembe po njegovem niti ni prava, še manj racionalna ali podprta s strokovnimi argumenti, je v zaključku stališča povzel Samo Bevk.