Poslanka Socialnih demokratov Meira Hot:

Živali so čuteča živa bitja in sprememba Stvarnopravnega zakonika je zadnji klic na vest vsakega poslanca, da naredi tisto, kar je prav.

Državni zbor je danes pred sklepno obravnavo sprememb Stvarnopravnega zakonika, da se na predlog Poslanske skupine Socialnih demokratov in ob velikim angažmaju poslanke SD Meire Hot živali opredeli kot čuteča živa bitja.

Socialni demokrati so bili ključni nosilci predlagane spremembe, kajti po tem, ko je bil na seji vlade zavrnjen predlog ministrstva za pravosodje in se je prvotno predlagano dikcijo močno okrnilo, so vse napore usmerili v sprejem amandmaja, ki je podprlo tudi matično delovno telo, da se Stvarnopravni zakonik spremeni na način, da so živali čuteča živa bitja.

»Živali so čuteča bitja. Če jih zanemarjamo, trpijo. Če jih udarimo, jih zaboli. Če z njimi lepo ravnamo, so nam hvaležne,« je uvodoma ponazorila pomen sprememb Stvarnopravnega zakonika poslanka mag. Meira Hot.

Spomnimo, slednja je tekom celotnega aktualnega mandata ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano večkrat opozorila, da je zavoljo vse več izkazanih primerov krutega ravnanja z živalmi zastarela zakonodaja potrebna celovite prenove, da se v največji možni zaščiti do živali in poda primerne sankcije za kršitelje. Po prepričanju poslanke je tako skrajni čas, da Državni zbor naredi ta sklepni korak in spremembo podpre.

»Ta korak se morda na prvi pogled in zavoljo različnih interpretacij res zdi bolj simboličen,« je povedala poslanka, a ob tem tudi opozorila, da ne gre spregledati dejanskih negativnih posledic za živali ob sedanjem določilu Stvarnopravnega zakonika. Kot primer je navedla zastrupitev živali, ki je sedaj tretirana kot poškodovanje stvari ter pomoč živalim v pregretih vozilih, ko se v primeru razbitja avtomobilskega stekla tehta med poškodovanjem ene stvari zaradi druge.

»Te bizarnosti se kažejo v različnih življenjskih situacijah, krutost teh pa je še toliko večja, ko mučitelji živali odnesejo z malo praskami, še več, svoje ravnanje po navadi večkrat ponovijo, živali pa še naprej trpijo,« je poudarila.

Poslanka verjame, da – tudi glede na večinsko podporo njenemu amandmaju na matičnem odboru – po mnenju večine poslank in poslancev ta definicija sodi v pretekli čas. »Zato je še toliko težje razumeti pomisleke, zakaj tega ne bi spremenili,« je bila odločna, ko Lizbonska pogodba, temeljni akt Evropske unije, določa, da so živali čuteča bitja, številne države Evropske unije pa so v zadnjih letih v svojih civilnih zakonikih uvedle poseben pravni položaj živali. Hotova se sicer zaveda, da ta sprememba ne bo dovoljšnja, da bi predrugačili vse anomalije, ko so sedaj za mučitelje in tiste, ki z živalmi ravnajo slabo kazni prenizke, je pa po njenem to korak, brez katerega bo težko spreminjati tudi področno zakonodajo.

»Dosti je sprenevedanja, čas je za ukrepe,« je odločna Meira Hot, ki verjame, da bo spremembi Stvarnopravnega zakonika sledila tudi sodna praksa, po kateri se zavržna ravnanja zoper živali ne bodo štela več za poškodovanje tuje stvari, ampak bo žival čuteče živo bitje, ki si zasluži posebno pravno varstvo. Je pa ob tem ovrgla teze, da bo sprememba zadevala tudi določbe posebnih zakonov, ki urejajo rejo ali lov živali ali uporabo pesticidov.

Poslanka se zaveda, da je tako politiko kot celotno družbo čaka še izjemno dolg in naporen proces, zato si, kot pravi, ne dela utvar, da bo za učinkovito zaščito živali dovolj le ena, čeprav po njenih besedah pomembna sprememba zakonske določbe v Stvarnopravnem zakoniku.

»Ni več manevrskega prostora, da bi lahko iskali izgovore, saj sta trpljenje in bolečina živali zadnji klic, ne samo na pomoč, temveč na našo vest. Ali smo resnično, ob vseh visoko zvenečih besedah zmožni narediti tisto kar je prav, ali pa se skrivati za izgovori samo, da nam ni treba iti na prepih in se ukvarjati z stvarmi, ki se nas ne tičejo neposredno,« je bila v zaključku jasna poslanka, ki glede na razprave v Državnem zboru kot tudi opozorila društev in organizacij za zaščito živali pričakuje podporo predlogu sprememb Stvarnopravnega zakonika.