Županja MO Ptuj Nuška Gajšek za STA:
Takšnega investicijskega mandata verjetno ne bo mogoče ponoviti, vseeno pa nas čakajo pomembne investicije
Investicijskega ciklusa iz prejšnjega mandata Mestna občina Ptuj v naslednjem štiriletnem obdobju skoraj zagotovo ne bo mogla ponoviti, zato bo pri načrtovanju investicij iskala konsenz med svetniškimi skupinami, je v pogovoru za STA dejala ptujska županja Nuška Gajšek. Čeprav temu ni naklonjena, ne izključuje več možnosti oblikovanja formalne koalicije.
30. januar 2023, STA
“S svetniškimi skupinami se dogovarjamo glede finančnega okvirja in pričakovanj. Pretekli mandat je bil v znamenju enega večjih investicijskih ciklusov, ne le v naši občini, pač pa po vsej državi, saj se je zaključevala evropska finančna perspektiva. Tudi pri nas smo s 15 milijoni evrov, za kolikor smo se v tem obdobju zadolžili, naredili za 53 milijonov evrov investicij,” je spomnila Gajšek.
Kot je dodala, takšnega investicijskega mandata v naslednjem štiriletnem obdobju verjetno ne bo mogoče ponoviti, vseeno pa jih čakajo nekatere pomembne investicije. Med drugim morajo dokončati kanalizacijo in zaključiti projekt stare steklarske delavnice in Vrazovega trga. Gre za evropska projekta, ki morata biti letos končana in za katera so že v proračunu potrdili najetje kredita.
Vsi ostali načrti bodo po njenih besedah stvar dogovora med svetniškimi skupinami. Kot pravi županja, imajo še precej potreb na področju komunalne infrastrukture, med drugim jih čaka projekt obnove vodovodnega sistema. Na področju izobraževanja se bodo lotili obnove Osnovne šole Breg, zadnje od šol, ki je potrebna sanacije, z nekaj manjšim tempom pa bodo nadaljevali tudi sanacijo občinskih cest.
“Ob tem pa obstaja nabor precejšnjega števila projektov, za katere bomo morali pripraviti prioritetno listo. Med temi je nujno potrebna obnova mestne hiše, rešitve iščemo tudi za glasbeno šolo. Pogovori v smeri gradnje novega objekta že tečejo, saj bi to bila tudi za nadaljnji razvoj in delo omenjenega zavoda najbolj optimalna rešitev,” pravi županja najstarejšega slovenskega mesta.
Eden od večjih projektov v tem mandatu bo tudi zapiranje in sanacija odlagališča odpadkov v Gajkah, čemur se po njenem mnenju ne bo dalo izogniti, to pa jih bo stalo okoli tri milijone evrov.
Kot pravi, je občina zaenkrat likvidna, obveznosti poravnavajo redno, tudi kreditnega potenciala še imajo za okoli šest milijonov evrov. Bo pa, kot je dodala, vseeno potrebno razmišljati o racionalizacijah in zmanjševanju tekoče porabe, kar bo v luči aktualne draginje zelo zahtevna naloga, zato je nekoliko bolj previdna pri napovedih. Čeprav nerada, se zaveda, da se dvigu cen nekaterih storitev za občane ne bo dalo izogniti.
“Verjamem, da bo marsikateri svetnik imel težavo z dvigom rok za te, a si enostavno ne moremo privoščiti dodajanja subvencij ali nedvigovanja položnic. V naslednjih treh ali štirih mesecih se bo pokazalo, kaj nas čaka, takrat pa bo tudi pravi trenutek, da se dogovorimo, kaj lahko še naredimo, katere projekte zmoremo izvesti, kateri pa bodo pač morali še nekaj časa počakati,” je dejala.
Prejšnji teden je Gajšek imenovala podžupana Boštjana Šerugo, ki tako kot ona prihaja iz vrst SD, sicer z desetimi svetniki najmočnejše politične skupine v mestnem svetu. Pristojen bo za področje javnih zavodov in društev. Če se bo izkazalo, da bodo potrebni kompromisi, morda pa tudi bolj formalna povezovanja, ki si jih sama sicer ne želi, se lahko zgodi, da bi podžupansko mesto pripadlo še kakšni listi.
“Če bo to dogovor, ki bo pomagal k boljšemu delovanju ter prispeval k razvoju mesta in bomo lažje naslavljali določene izzive, potem s tem nimam nobenih težav,” je dejala glede morebitnega oblikovanja formalne koalicije.
Letošnji občinski proračun so sprejeli še pred volitvami, takrat s pojasnilom, da gre za osnovno različico, zato županja napoveduje rebalans. Predvidoma bo do tega prišlo v marcu ali aprilu, do takrat pa bodo skupaj premislili, kako naslavljati izzive v prihodnosti.
V zvezi s prenovo stare steklarske delavnice je Gajšek dejala, da je projekt v fazi zaključevanja, za zdaj pa nimajo informacij, da marca ne bi prišlo do načrtovanega zaključka. Potrdila je tudi informacije glede iskanja rešitve za arheologijo, saj da ministrstvo za kulturo spet razmišlja v smeri obnove grajske žitnice.
Glede državnih cestnih projektov je pri rekonstrukcije Ormoške ceste za letos predvideno pridobivanje zemljišč, tako da bi do izvedbe lahko prišlo naslednje leto. “Upam da to drži, saj tudi s strani civilne iniciative in prebivalcev ne bi smelo biti več težav, seveda pa se vedno lahko zaplete pri zagotavljanju zemljišč,” je dejala.
Kar se tiče ptujske obvoznice, je županja povedala, da poteka študija variant, po informacijah z Darsa je že bil izdelan geodetski načrt, ki je podlaga za izdelavo idejnih rešitev in ostalih strokovnih podlag. Še pred začetkom gradnje pa bo potrebno izvesti arheološke raziskave, kar bi lahko načrte po njenih besedah nekoliko podaljšalo, zato bo glede na njene izkušnje za dokončanje projekta potrebnih še vsaj deset let.
Eden od ukrepov za racionalizacijo stroškov daljinskega ogrevanja na Ptuju je bila obnova kotlovnice in delni prehod na lesno biomaso, kar bi po ocenah Javnih služb Ptuj lahko privedlo tudi do pocenitve. Ker se je županja enkrat pri napovedih že opekla, je zdaj previdnejša, vendar v javnem podjetju po njenih podatkih omenjajo, da bi se lahko zneski na položnicah znižali tudi do 20 odstotkov.
Ob napovedani podražitvi vrtcev, ki naj bi bila okoli 15-odstotna, mestni svet pa jo bo obravnaval na februarski seji, Gajšek pravi, da so na Ptuju med tistimi, ki so vselej na spodnji meji podražitev. “Te ne bodo drastične, se bodo pa zagotovo poznale. Ne pričakujemo pa kakšnih podvojitev cen, kakršnim smo priča v nekaterih drugih krajih po državi,” je zagotovila.