Velenjski župan Peter Dermol za STA:
Želimo počrpati čim več finančnih sredstev
Za velenjskega župana Petra Dermola, ki je na lanskih volitvah zmagal že v prvem krogu, je v drugem županskem mandatu prioriteta počrpati čim več finančnih sredstev. Kot je še dejal v pogovoru za STA, prihajajo razpisi, vezani na sklad za pravičen prehod Saša regije, šlo pa bo za milijonske ali večdesetmilijonske projekte.
30. januar 2023, STA
“Te projekte bo težko financirati, zato je največji izziv, kako zagotoviti potrebna sredstva, da bodo lahko zagotovili sofinanciranje tako velikih projektov. Ob tem pa je treba poskrbeti tudi za osnovno infrastrukturo, kot so ceste, vodna oskrba in kanalizacija,” je dejal Dermol.
Drugi izziv, ki čaka Velenje in Savinjsko-šaleško (Saša) regijo, je energetska kriza. Po Dermolovih besedah bodo skušali z različnimi prijemi in ukrepi blažiti stiske ljudi, ki jih ta prinaša. “To mora biti odgovorno in modro početje, ki ga bomo zmogli. Ljudem v stiski je treba pomagati,” poudarja župan.
Na prestrukturiranje Saša regije so na velenjski občini dobro pripravljeni, do marca bodo pripravili vsa potrebna izhodišča, je napovedal župan. Prioritetni projekti so vezani na prenovo Stare elektrarne, ki jo želi občina čim prej preoblikovati v industrijsko-izobraževalni park Center prihodnosti. Tako bi postala generator izobraženih človeških virov, uspešnih inovacij na področju gospodarstva, obnovljivih virov energije in varovanja okolja.
Pomemben projekt je tudi ureditev Industrijsko-tehnološkega parka. Z njegovo izgradnjo v poslovni coni Stara vas želijo po Dermolovih besedah zadržati hitro rastoča tehnološka podjetja v regiji in privabiti nova podjetja iz okolice. Namenjen bo proizvodno naravnanim zagonskim in inovativnim podjetjem, obsegal pa bo 5000 kvadratnih metrov.
“Naš največji projekt bo zelena preobrazba daljinskega ogrevanja, predvsem pa je treba v začetni fazi obnoviti toplovodni sistem s ciljem zmanjšanja toplotne izgube in pripraviti sistem za delovanje na nizko temperaturni režim. Treba je tudi energetsko sanirati več javnih in zasebnih stavb, da bo poraba toplotne energije čim nižja. Toplotni vir, ki ga bomo določili, mora biti čim cenejši in čim bolj izkoriščen,” je dejal Dermol.
Spomnil je, da je velenjska občina v zadnjih letih obnavljala toplovodne sisteme, zdaj pa so v situaciji, ko je velik del največjih toplovodnih sistemov pod državnimi cestami, Šaleško in Koroško cesto v Velenju. Tu je po mnenju Dermola občina vezana na državo, ki mora sanirati omenjeni cesti.
Kar se tiče novega toplotnega vira, ki bi nadomestil toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš), se na terenu za zdaj še nič ne dogaja. V pripravi pa je projektna dokumentacija, je dejal župan. Prvi cilj je letos in prihodnje leto postaviti sočno toplarno in tako skušati zadostiti poletnemu odjemu toplotne energije. Na energetski lokaciji Teša naj bi uredili termični objekt z namenom zagotoviti zimski odjem toplotne energije, je dodal.
Po prvih ocenah znaša vrednost projekta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja 140 milijonov evrov. Dermol je pojasnil, da je treba od tega za pripravo sistema na delovanje na nizko temperaturni režim zagotoviti 25 milijonov evrov. Za izvedbo projekta pričakuje največ denarja iz sklada za pravični prehod, čakali bodo tudi na sredstva iz naslednje finančne perspektive, del kapitala pa bodo iskali tudi pri zasebnikih.
Glede leta 2033, ki je določeno kot leto izstopa Saša regije iz premoga, Dermol meni, da bo z ozirom na trenutne razmere takrat težko izstopiti. Čez nekaj let bo treba ponovno odpreti to vprašanje in realno oceniti letnico izstopa. Velenjski župan meni, da izstopa pred letom 2040 ne bo.
Napovedal je, da bo občina letos pripravila osem prostorskih aktov za gradnjo novih stanovanj. Največja investicija bo gradnja stanovanj na zelenici za velenjsko pošto. V naslednjih štirih do petih letih bodo v občini skupaj zgradili 400 novih stanovanj, od tega tretjino za mlade in mlade družine.
Po Dermolovih besedah bodo nadaljevali tudi subvencije in sofinanciranje posojil mladim, da bi čim prej prišli do stanovanj. Pričakuje tudi, da bo država stanovanjskemu skladu namenila določena sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj in to priložnost bodo v Velenju izkoristili.
Dermol priznava, da razmere v Zdravstvenem domu (ZD) Velenje niso optimalne, čuti se namreč slaba volja ljudi, ki nimajo osebnega zdravnika. V ZD Velenje primanjkuje zdravnikov, trenutno je zato v teku podelitev štirih koncesij. Zdravnikom ponujajo službena stanovanja in poskrbijo za dostojno življenje celotne zdravnikove družine, zatrjuje župan.
Ker se število otrok v velenjski občini vsako leto rahlo poveča, se bo občina lotila sanacije dotrajanih vrtčevskih objektov, v Krajevni skupnosti Škale pa se obeta gradnja novega vrtca, je še napovedal.
Na vprašanje, kdaj se bo končno začela gradnja hitre ceste Velenje-Šentrupert, pa je odgovoril, da čakajo na sestanek z ministrstvom za infrastrukturo, ki bo predstavilo časovnico gradnje. “Letos pričakujem prva gradbena dovoljenja, v začetku prihodnjega leta pa tudi začetek gradnje,” je dejal velenjski župan.
Dermol, k prihaja iz vrst SD, je v novem županskem mandatu imenoval dve podžupanji. Iz SD je kot poklicno županjo imenoval Aleksandro Vasiljević, z Liste za starejše pa Darinko Mravljak, ki je nepoklicna podžupanja.
Glede na razmere v mestnem svetu Dermol ne izključuje možnosti imenovanja še tretjega podžupana. Povedal je, da je velenjski SD, ki ima v mestnem svetu 16 sedežev, z Listo za starejše sklenil zgolj ustni dogovor, da bodo koalicijski partnerji, in da bodo podpirali vse programe v zaščito vseh generacij. Z Gibanjem Svoboda pa so v pogovorih, saj si ta stranka želi podpisati koalicijski sporazum, je še povedal velenjski župan.