Dr. Zvone Štrubelj že osmo leto upravlja Slovenski pastoralni center (SPC) v Bruslju ter skbi za duhovne potrebe ter povezovanje raznolike skupnosti Slovencev, ki živijo v državah Beneluksa (predvsem v Bruslju, Haagu in Luksemburgu, kjer imajo sedež ključne evropske in mednarodne institucije), Slovencev v Parizu, pa tudi potomcev slovenskih rudarjev v Belgiji. Tako kot drugi izseljenski duhovniki pomaga ohranjati slovensko identiteto med izseljenci in na ta način bogatiti kulturno krajino države gostiteljice, domači družbi pa vračati duh svetovljanstva.

Tudi Primož Trubar, ki je osrednja osebnost praznika reformacije, ki smo ga nedavno obeležili, je bil takšen svetovljan »dveh domovin«. Čeprav ni odšel po lastni volji, je v duhu bival in delal za svojo domačo skupnost. Dr. Štrubelj, ki je odličen poznavalec Trubarjevega življenja tako po duhu kot po črki, je v pogovoru z dr. Brglezom označil Trubarja za zgodnjega »vizionarja Evrope narodov«, saj je pri svojem delu stremel k zbližanju skozi spoštovanje razlik, tako v duhu kot v jeziku.

Pred Brusljem je dr. Štrubelj služboval v Stuttgartu v zvezni deželi Baden-Württenmberg, kjer je Primož Trubar živel in deloval. Tam ga je presenetilo, kako živa je Trubarjeva dediščina v teh krajih, od ulic, vrtcev do različnih obeležij poimenovanih po Trubarju in kako pomanjkljivo znanje imamo o tem velikem slovenskem izseljencu. To ga je spodbudilo, da je začel raziskovati in razumeti Trubarjevo življenje in osebnost ter mu posvetil zajetno knjigo: “Primož Trubar, Moč Besede, 1508-2008”. Pri pisanju te knjige se je dr. Štrubelj med drugim naslonil na Kosovelovo misel »Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno,« s katero se je srečal med službovanjem na Tržaškem, ko je bil župnik in kasneje dekan na Opčinah pri Trstu.

Sogovornika sta se dotaknila tudi aktualnih sprememb v razmišljanju in načinu delovanja v katoliški Cerkvi, ki dandanes veliko bolj sprejema in spodbuja duh ekumenizma. Ta je dr. Štrublju zelo blizu, saj je ob petstoti obletnici Trubarjevega rojstva v sodelovanju z Evangeličansko skupnostjo in pod pokroviteljstvom pokojnega nadškofa Urana organiziral romanje po Trubarjevi poti, ki se ga je udeležilo 500 ljudi različnih denominacij. Kot zanimivost je omenil, da je tudi sam Slovenski pastoralni center nastal v ekumenskem duhu. Stavbe, v katerih se nahaja, sta namreč v upravo dobila dva slovenska duhovnika vzhodnega (pravoslavnega) obreda, v prostorih pa sta tiskala pravoslavne biblije v stari cerkveni slovanščini, ki so bile namenjene v Sovjetsko Zvezo.