Dušan Olaj je kot član vladne strokovne posvetovalne skupine povedal, da je bila zbrana strokovna ekipa pred težkim, izzivalnim delom, saj so morali v relativno kratkem času odgovoriti na nekaj težkih dilem, ki so se pojavile zaradi koronavirusa in pri tem upoštevati socialni položaj ljudi, problematiko samozaposlenih, problem stroškov in likvidnosti podjetij. “Pri iskanju rešitev smo se oprli na štiri ključne elemente: hitrost, enostavnost, obsežnost in natančnost, skupaj z logiko, najprej daj, preverjal boš potem,« je delo vladne strokovne posvetovalne skupine, katere del je bil tudi sam, opisal Olaj. »Rezultat tega dela je bil list in pol smernic, poslanih na vlado, iz tega je nato v parlament prišlo 77 strani ukrepov in predlogov, ki bodo poskušali udejanjiti smernice te ekspertne skupine«, je povedal ter izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vlada skoraj v celoti upoštevala predloge strokovne skupine.

Obenem je Olaj ocenil, da v prvem svežnju zakonu niso bili upoštevani vsi deležniki. »V prvem svežnju zakona se najprej rešuje stanje zaposlenih, samozaposlenih in vseh ostalih kategorij, ki ta trenutek potrebujejo takojšnja sredstva za svoje preživetje. V drugem paketu se bomo ukvarjali z likvidnostjo podjetij, denimo, kaj bo s terjatvami, odkupi in prodajami terjatev, olajšanjem garancijske in kreditne sheme in tako naprej. To, kar je bilo poslano v parlament, ni nekaj, kar je zapečateno, vsekakor je še nekaj pomanjkljivosti in lukenj, za katere verjamem, da se bodo odpravljale sproti,« je zaključil.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je poudarila, da je še prezgodaj govoriti o natančni analizi “megazakona”, kajti na vpogled so ga v Poslanski skupini Socialnih demokratov dobili sinoči. Je pa Meira Hot ocenila, da je logika drugega paketa sedaj nekoliko drugačna kot pri prvem svežnju, pri katerem so po njenih besedah Socialni demokrati drugim opozarjali na položaj samozaposlenih in odpis, ne samo odlog prispevkov zanje.

“Potrebujemo močno intervencijo države. Gospodarstvo to zahteva in tudi različne ekonomske politike to zagovarjajo. Če želimo preprečiti škodljive posledice po koncu zdravstvene krize in preprečiti socialno in gospodarsko katastrofo, danes država mora močno poseči,” je prepričana Meira Hot. “Te smeri se poslužuje tudi ta vlada, a opozarjamo potrebo po jasnosti in določnosti zakona”, je dodala, kajti po njenem morajo biti pravice jasne in nedvoumne. Kot je povedala, pa se žal sedaj dogaja to, da so ponekod določbe kontradiktorne ter tudi ne upoštevajo dejanskega stanja med na primer samozaposlenimi,” med drugim, ko je za uveljavljanje pravice potrebno imeti poravnane obveznosti, samozaposleni pa so ravno tisti, ki so najbolj izpostavljeni plačilni nedisciplini.” Meira Hot je tudi izpostavila, da Socialni demokrati zagovarjajo hibernacijo, ki po poslankinih besedah pomeni zamrznitev stanja podjetij in samozaposlenih, kot je bilo pred epidemijo, država pa bi morala po njenem prepričanju nemudoma vstopiti v obliki takojšnje pomoči, “ki ne samo, da krije strošek plač, temveč je treba zagotoviti likvidnost podjetij.” Tu morajo po mnenju poslanke aktivno vlogo prevzeti banke, prav tako je po prepričanju Hotove treba vzpostaviti izravnalno shemo, da se preko bilance v prihodnje ugotovi, ali je bila pomoč podjetju upravičena ali ne.

“Pomoč danes, papirji kasneje”, je jasno izpostavila poslanka ter povedala, da do situacij, ko bo samostojni podjetnik potreboval svojega računovodjo, da mu razloži, katere pravice mu gredo, ne sme prihajati. Prav tako je opomnila na jasnejše komuniciranje vlade, ki je temelj zaupanja, potrebnega med vsemi prizadetimi. “Videli smo, kaj se je zgodilo, če ni dovolj jasne komunikacije v javnosti. Veliko samostojnih podjetnikov je zaprlo dejavnost, ker ni bilo jasnih zagotovil. Pogrešamo jasnejšo komunikacijo in tudi zaupanje, ki je v javnosti potrebno. Potrebno je komunicirati in postaviti jasna pravila. Potrebno je danes intervenirati, da preprečimo hude posledice kasneje. Naša ideja je biti solidaren, vendar do vseh, ki so neposredno prizadeti zaradi krize.”

Med ukrepi, ki manjka, je izpostavila pomoč izrednim študentom, ugotavlja pa tudi, da prihaja do skokov pri cenah najosnovnejših življenjskih potrebščin, zato tudi na tem področju pričakuje zaščito ljudi. “Država bi morala vstopiti na trg z zamrznitvijo nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin. Že sedaj se dogaja, da nekatere cene skokovito rastejo. Potrebno je preprečiti tovrstno vojno dobičkarstvo. Ljudje ne smejo biti prikrajšani zaradi tega.”

Novinar in komentator Matej Klarič v ukrepih vlade vidi svojevrsten preobrat, “ko so še isti ljudje v drugi, opozicijski vlogi trdili, kako so leve politike napačne, kako, da smo komunisti in socialisti, danes pa prav ti podpirajo tovrstne ukrepe. Ob tem je Klarič spomnil na ustavno obtožbo zoper prejšnjo vlado zaradi domnevne kršitve fiskalnega pravila, kot je pojasnil, pa danes fiskalno pravilo ta vlada povsem opušča.

Po njegovih besedah se v tej krizi dogajajo globalne spremembe, tudi na slovenskem političnem polju. Vlada Marjana Šarca je po njegovih besedah šla preveč v neoliberalno smer, denimo z davčno reformo, sedaj pa jo ta, desna vlada, “prehiteva po levi”. Včeraj predstavljen paket bi po njegovem lahko razdelili na dva dela; socialno-ekonomskega in represivno-političnega. Prvi del gre po ocenah novinarja v pravo smer, “je pa kljub temu zaznati še veliko nelogičnosti in nejasnosti, ko bodo upokojenci s 500 evri dobili 300 evrov dodatka, študenti, odvisni od študentskega dela z nič dohodka, pa 150 evrov, pa še to samo redni,” je bil kritičen.

Po Klaričevih besedah bi bilo tako smiselno razmišljati o temeljnem dohodku za vse, “da se nam ne zgodi, kar se dogaja že danes v Italiji, ko pred trgovino stojijo ljudje, ki nimajo dohodkov, da bi prišli do osnovnih dobrin,” je dodal. Novinar represivno-politični del paketa vidi kot preveč rigoroznega, saj je prepričan, da ustvarjanje izrednih razmer ni potrebno, ko imamo na eni strani prepoved gibanja med občinami, na drugi pa morajo delavci v nagnetenih prostorih brez zaščitne opreme delati še naprej.

Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Aljoša Valentinčič je v pogovoru poudaril, da morajo biti ukrepi – v kolikor se želi v največji meri zajeziti tveganja – preudarni in hitri. V nasprotnem primeru se bodo namreč tveganja prenašala po celotnem gospodarstvu. Kako razdeliti denar je po besedah Valentinčiča lahek del naloge, težji po njegovem pride kasneje. Kriza v sedanjih podsistemih po prepričanju Valentinčiča ni samo posledica nastale situacije, saj so težave, tako v šolstvu kot tudi v pokojninskem sistemu, globlje in posledica odločitev zadnjih 20 ali 30 let: “Da mora skoraj polovica študentov delati, da lahko študira, je žalostno stanje, ravno tako, da imajo upokojenci tako nizke pokojnine.”

Prav tako je bil Valentinčič kritičen do prenormirane zakonodaje, ki obsega preko 20.000 zakonskih predpisov: “Morali bi zmanjšati število zakonov in jih poenostaviti, zato je tako težko v enem kosu pripraviti vse te ukrepe,” je prepričan. Kot enega izmed ključnih ukrepov, ki bodo na dolgi rok koristili družbi, Valentinčič vidi dostopnost vseh do interneta.

Jan Škoberne je izpostavil, da moramo na ukrepe gledati skozi prizmo dolgoročnosti. Prava pot je »hiteti počasi«, ker drugega poskusa po njegovem mnenju ne bomo imeli, predvsem pa je bil kritičen do mešanja ekonomskih in socialnih ukrepov s policijskimi ukrepi. Za reševanje posledic epidemije koronavirusa bomo po njegovi oceni potrebovali več kot 3 milijarde sredstev. “Če bomo že na začetku napačno postavili logiko ukrepov, bomo izgubili vse možnosti, da zmanjšamo učinke recesije, ki bo zagotovo prišla, in depresije, ki se že nakazuje”, je opozoril Škoberne, ki meni, da novemu zakonu v določenih delih manjka fokus, saj poleg ukrepov za preprečevanje posledic epidemije in predlogov za socialno in ekonomsko pomoč najbolj prizadetim, hkrati vključuje dodatna pooblastila policije. “To bolj kaže na to, da je zakonodajalec na nek način skušal narediti velik megaukrep, ki sledi republikanski logiki, to je davčne oprostitve, hipno reševanje velikih sistemov, v resnici pa pozablja na praktične težave, s katerimi se vsak dan soočajo ljudje.«

Zato je po njegovem mnenju odločitev vlade, da gre logika segmentiranja ukrepov po skupinah, najverjetneje napačna. Alternativo slednji vidi v konceptu hibernacije, ki so jo v 11-stranskem dokumentu s predlogi in dopolnili protikriznega zakona predlagali Socialni demokrati. “Pri hibernaciji gre za kritje stroška bruto plače za vsakega zaposlenega ne glede na pravno obliko dejavnosti, v kateri deluje. In to nemudoma.« je bil jasen Škoberne. Nadalje je dodal nujnost tega, da prvega, drugega, tretjega svežnja ne obravnavamo vsakega posebej. »Mi bomo postavili temelje, na podlagi katerih se bodo podjetja, zaposleni, samozaposleni, posamezniki obnašali v bodoče. Če bomo rekli, da interventni ukrepi trajajo do trenutka, ko se odločimo, da karantene ni več, pozabljamo na to, da smo v mednarodnem prostoru, da se bodo morala podjetja, samozaposleni in celotna družba ponovno prilagoditi na nove okoliščine.” Kot primer navedel frizerko, ki plačuje najemnino, ima lizing za opremo, ki jo uporablja, in bo pomoč obljubljenih 700 evrov uporabila izključno za to, da ohrani hladni pogon, ne more pa od ničesar živeti, ne more se prilagoditi na ponoven zagon dejavnosti. “Zato v esnici ne dajemo ljudem nič razen tega, kar bi dobili, če bi popolnoma ugasnili svojo dejavnost. Socialni demokrati pa želimo, da lahko ljudje takoj po sproščeni karanteni, s podporo države ponovno aktivno vstopijo na trg dela, v vmesnem času pa ne ostanejo prepuščeni samim sebi,” je prepričan Škoberne, ki je pozval vlado, da ponovno premisli o predlogih Socialnih demokratov, predvsem z vidika življenjskosti in zadostnosti ukrepov. Po njegovem mnenju bo za mnoge ljudi bo pomoč dobrodošla, ne bo pa dosegala svojega učinka.

Tudi tokratni, drugi spletni pogovor Opozicija je vodil dr. Jernej Štromajer, ki je debato zaključil s citatom Benjamina Franklina: “Družba, ki se odpove delu svobode, da pridobi del varnosti, si ju ne zasluži in bo izgubila svobodo in varnost.”

Celoten pogovor si oglejte tukaj: