Pogovorno omizje Zelena Evropa, zelena Slovenija: Zeleni prehod ne more biti več parola, temveč nujnost, pospremljena s pravičnostjo

Pogovorno omizje Zelena Evropa, zelena Slovenija:

Zeleni prehod ne more biti več parola, temveč nujnost, pospremljena s pravičnostjo

Socialni demokrati smo v pričetku februarja pričeli s pogovornimi omizji z evropskima poslancema dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem. Razprava na omizjih poteka o vsebinskih premisah, za katere Socialni demokrati verjamemo, da bodo ključno zaznamovale življenje v Evropski uniji v prihodnjih letih. Med temi vsebinami so tudi t.i. zelene politike, ki jih je EU 2019 okvirila z zelenim dogovorom, za katerega pričakujemo, da bo pospremljen s socialno pravičnostjo. Prav tako Socialni demokrati ocenjujemo, da mora – vzporedno z ukrepi zelenih politik – EU še odločneje nasloviti energetsko revščino.

3. februar 2024

Na današnjem pogovornem omizju Socialnih demokratov z naslovom »Zelena Evropa, zelena Slovenija«, ki jo je povezoval Boštjan Klun, so sodelovali evropski poslanec Matjaž Nemec, Miha Juvan iz Centra trajnostne mobilnosti, raziskovalka in soustanoviteljica Poligona Eva Matjaž, strokovni sodelavec Poslanske skupine SD Gorazd Prah in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Evropski poslanec Matjaž Nemec je zeleni dogovor označil za enega izmed ključnih dosežkov aktualnega mandata Evropske unije. Ob tem je opomnil na zaskrbljujoče kazalnike podnebnih sprememb, kar po njegovi oceni od sedanje generacije odgovornost, da se zeleni prehod implementira v naša življenja za dobro tega in prihodnjih rodov. »Zeleni prehod ne more biti več parola, temveč nujnost, pospremljena s pravičnostjo,« je bil nadalje jasen Nemec.

Po oceni slednjega mora biti energetska revščina vezana na vse faze zelenega prehoda, opozoril pa je tudi na zavezanost EU, da zeleni prehod »nikogar ne sme pustiti zadaj«. Evropski poslanec je izpostavil, da se v prihodnje ne bo moč izogniti iskanju ravnovesja med konkurenčnostjo gospodarstva in skrbi za naravo. »Kdor bo prvi našel to ravnovesje, bo imel bistveno prednost pred ostalimi,« je pospremil razpravo o geopolitičnem pozicioniranju svetovnih velesil.

»Ko govorimo o zelenem prehodu, je nujno, da ga naslovimo s primerno podporo države. Ta naj lokalnim okoljem, ki jih bo prehod najbolj prizadel, stoji ob strani,« je poudaril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Izrazil je tudi razočaranje, da še vedno nista sprejeta zakona, potrebna za nadaljevanje ukrepov za prestrukturiranje Šaleške regije. »Naša prihodnost je lahko izjemno negotova, lahko pa je polna priložnosti. Kakšna bo, je odvisno tudi od države. Namreč ni zadosti govoriti, da je zeleni prehod nujen, potrebno je vedeti, kakšne posledice ta prehod prinaša,« je dejal.

Ob tem je opozoril na pomanjkljivosti sprejete Strategije izstopa iz premoga. Po oceni Dermola tej manjka rešitev glede socialne varnosti za ljudi, ki so zaposleni v premogovniški dejavnosti in panogah, ki jih bo prestrukturiranje najbolj prizadelo. »V Velenju privabljamo nove investicije, imamo in realiziramo programe novih razvojnih priložnosti. Pa vendar nas mora bolj kot doslej podpreti tudi država. Namreč, če bo vse v domeni lokalnih skupnosti, bomo težko opravili proces prestrukturiranja brez velikih, predvsem socialnih posledic,« je poudaril.

Matjaž Nemec, evropski poslanec SD/S&D

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje

Soustanoviteljica Poligona in raziskovalka Eva Matjaž je uvodoma izpostavila razlike med percepcijo ljudi o zelenem prehodu danes in desetletje nazaj. »Takrat so se vsi čudili, ko je bilo govora npr. o zaprtju premogovnikov, danes je razumevanja za to več, a obstaja tudi skrb zaradi morebitnih posledic,« je povedala. Po besedah Matjaž je pomembno, ne samo, da se ukrepov »lotimo«, temveč način, kako to naredimo. Kot je bila nadalje jasna soustanoviteljica Poligona, je treba spremeniti mere, ki sedaj utrjujejo tezo, da je uspešnost ali neuspešnost gospodarstev neodvisna od dejavnikov okoljske osveščenosti ali kakovosti bivanja.

Ob tem je izpostavila tudi perečo problematiko prekarnih delovnih mest. Kot je opozorila, je Slovenija v lanskem letu zabeležila nov »neslavni rekord«: več kot 100.000 ljudi v prekarnih zaposlitvenih oblikah. »EU razpolaga z ogromno sredstvi za zeleni prehod in prestrukturiranje. Vprašanje pa je, kako se bo ta sredstva razporedilo, da bodo tisti, ki so že danes najbolj ogroženi, med njimi tudi prekarci, deležni pomoči, ne pa še bolj potisnjeni ob rob,« je kritično pripomnila.

Eva Matjaž, raziskovalka in soustanoviteljica Poligona

Miha Juvan, Center trajnostne mobilnosti

Miha Juvan iz Centra trajnostne mobilnosti je povzel dobre, in kot je dodal, »po Sloveniji čedalje bolj uveljavljane prakse bike sharinga, ki deluje v kar 40 slovenskih občinah.« »Lokalne skupnosti so zelo resno pristopile k trajnostni mobilnosti. Imamo policentrični sistem, zato morajo biti rešitve temu primerne in osredotočene na regijski nivo,« je opomnil Juvan.

Opozoril je, da zgolj kratkoročni ukrepi, in s tem povezane spremembe, ne bodo dovolj, če se dolgoročno ne bo gradilo strategije, ki bo celostno zajela navade ter miselnost ljudi. »Primer našega Centra kaže, da ljudje potrebujejo in so hvaležni za oporo, ki jo nudimo v centru. Veliko jim pomeni, da jih pri spremembah navad v mobilnosti nekdo vodi, jim pomaga, da obstaja neka skupnost, kjer se deli te vrednote. To potrjuje tudi podatek, da je po odprtju Centra trajnostne mobilnosti na Gorenjskem bike sharing v porastu za trikrat,« je zaključil.

»Pravo vprašanje je, na plečih koga se bo zgodil zeleni prehod. Če želimo, da bo ta uspešen, se mora politika rešitev lotiti z več posluha, empatije in potrpežljivosti do ljudi. Te je strah in živijo v negotovosti,« je bil jasen strokovni sodelavec Poslanske skupine SD Gorazd Prah. Ob tem je opozoril na škodljive posledice kritik do vsakogar, ki izraža svoj strah in negotovost. »Progresivna politika ima tu težave, namreč do sedaj je le razlagala, kaj vse bo v dobro okolja in zdravja ljudi treba narediti, pozabila pa, da imajo ljudje velike težave s vprašanji preživetja svojih družin in osnovne eksistence.

Tudi se ne moremo več izogniti naslavljanju dvoličnosti t.i. greenwasha. Namreč težko je govoriti, kako naj vsi sedemo na kolo, na drugi strani pa aplavdirati ob velikem eklektičnem avtomobilu, ki si ga lahko privoščijo le redki. Prav tako ne gre za uspeh, da nam ekološko hrano na motorjih pripeljejo na domove, število priklopnikov na cestah pa se z leti povečuje,« je zaključil Prah.