V organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije že skoraj dve desetletji v Mestni občini Slovenj Gradec poteka licitacija lesa, ki se je razvila v pomemben gospodarski dogodek. Za izvedbo dražbe, kjer se predstavljajo veliki kosi hlodovine, so potrebne večje proste površine (približno 7-10 hektarjev), ki pa jih zaradi zakonodajnih omejitev v okviru stavbnih zemljišč težko zagotovijo.

Obstoječi Zakon o kmetijskih zemljiščih prepoveduje izvajanje dogodkov na kmetijskih površinah tudi v času mrtve sezone, ko je zemlja v mirovanju. To pomeni, da se organizatorji licitacije vsako leto soočajo s težavami pri iskanju primerne lokacije. Zaradi vse večjega zanimanja za dražbo in njene rasti organizatorji razmišljajo o možnosti selitve v Avstrijo, kar bi imelo negativne posledice za slovensko lesno gospodarstvo in povezane panoge.

Dražba lesa ne le zagotavlja višjo dodano vrednost prodanemu lesu, ampak ima tudi širše pozitivne učinke na pohištveno industrijo in druge gospodarske dejavnosti. Primer letošnje dražbe dokazuje izjemne finančne učinke: cena dobrega dva metra in pol dolgega hloda je dosegla 7.650 evrov na kubični meter oziroma skupno 19.278 evrov za cel hlod. Če bi bil hlod prodan po izhodiščni ceni, bi bil izkupiček zgolj 430 evrov. Takšne licitacije tako pomembno prispevajo k rasti dodane vrednosti slovenskega lesa.

Na podlagi navedenega Prednik poziva ministrico za kmetijstvo, da se v okviru sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih omogoči začasno odlaganje hlodovine za potrebe licitacije v času mrtve sezone, ko je zemlja v mirovanju. Konkretno predlaga dopolnitev 3. člena zakona z novo alinejo, ki bi omogočila začasno odprto skladiščenje in prodajne površine za les, živali in kmetijske proizvode.