Protest zaradi zasuka od jedra EU k Višegrajskim državam
Predsednik Odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec v pismu zunanjemu ministru dr. Anžetu Logarju protestiral zaradi strateškega zasuka od jedra najbolj povezanih in vladavini prava zavezanih evropskih držav k Višegrajski skupini na čelu z Madžarsko in Poljsko.
Danes je Matjaž Nemec kot predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora na ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja naslovil pismo, v katerem ga opozarja, da prihaja do strateških sprememb v slovenski zunanji politiki brez ustreznega mandata Državnega zbora. To nakazuje dejstvo, da se Slovenija v nasprotju z eno od ključnih in sprejetih strateških usmeritev, da ostane v jedru najbolj povezanih evropskih držav, zavezanih vladavini prava, vse bolj premika od jedra povezave k državam Višegrajske skupine, med katerimi sta tudi Madžarska in Poljska z najizrazitejšimi težavami v razumevanju vladavine prava, demokracije in človekovih pravic.
V pismu je Matjaž Nemec protestiral zaradi navedenega strateškega zasuka slovenske zunanje politike, ki nima ne mandata Državnega zbora Republike Slovenije in po njegovem prepričanju tudi ne podpore med ljudmi. Tako korenite geopolitične spremembe v zunanji politiki morajo biti sprejete v Državnem zboru, ki določa smer slovenske zunanje politike. Umeščenost Slovenije v jedro najbolj povezanih držav unije je kot strateška usmeritev sprejeta tudi v strategiji in deklaraciji o slovenski zunanji politiki.
Nemec je Logarja obvestil, da bo sklical Odbor za zunanjo politiko, kjer pričakuje njegova pojasnila in tudi opravičilo, ker z vodenjem zunanje politike deluje v nasprotju s sprejetimi državnimi strateškimi usmeritvami.
V pismu je Nemec Logarja spomnil, da je še kot kandidat za ministra na zaslišanju v Državnem zboru na njegovo izrecno vprašanje dejal, da bo kot vodja slovenske diplomacije spoštoval sprejete strateške usmeritve slovenske zunanje politike, pri tem pa je izrecno podprl tudi načelo, da Slovenija ostane v skupini prijateljic vladavine prava.
Ravnanje slovenske zunanje politike je še toliko bolj zaskrbljujoče, ko v teh dneh skupina evropskih držav v skupni izjavi izraža zaskrbljenost zaradi posegov nekaterih držav članic v temelje vladavine prava v času epidemije. V izjavi je namreč podan jasen poziv, da v času krize ni dopustno izkoriščati ukrepe, s katerimi se posega v človekove pravice, svoboščine ljudi in vladavino prava.
V pismu je Nemec izrazil razočaranje, da slovenska vlada ni enotna pri podpori tej izjavi. S tem se Slovenija umika od najbolj ključnih in vezivnih usmeritev pravu zavezanemu jedru Evropske unije. Še več, nova vlada z nekaterimi ukrepi in ravnanji umešča Slovenijo v skupino držav, kjer do kršitev prihaja. To je nazorno potrdila tudi komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović z umestitvijo Slovenije med države, v katerih prihaja do nesprejemljivih posegov v pravico javnosti do obveščenosti in pritiskov na novinarje. Slovenija se je tako znašla v neslavni skupini demokratično pomanjkljivo razvitih držav skupaj z Madžarsko, Rusijo, Turčijo, Romunijo, Azerbajdžanom. Na drugi strani Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Latvija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Španija v skupni izjavi izpostavljajo, da morajo biti izredni ukrepi omejeni na nujno potrebno ukrepanje, sorazmerni in začasni, da jih je treba redno pregledovati, da morajo spoštovati omenjena načela in mednarodno pravo ter da ne smejo omejevati svobode izražanja in medijev.