Veliko ljudi  se je v preteklih tednih spraševalo, ali bo internet vzdržal povečan promet ob osamitvi doma večine prebivalstva po svetu. Dosedanji podatki o povečanju prometa v internetnem omrežju kažejo, da je internet zelo vzdržljiv in da večjih težav niso nikjer zaznali, kar je samo po sebi razumljivo. Internet je bil namreč načrtovan v času grožnje z jedrsko vojno za potrebe poveljevanja in komuniciranja. Strokovnjaki pravijo, da če je bil internet zasnovan tako, da deluje v času jedrske vojne, potem je normalno, da dobro deluje tudi v času svetovne pandemije. Internetno povezavo lahko v primeru prekinitve hitro nadomesti druga in se prenos podatkov nadaljuje, vendar je ta slika morda nekoliko varljiva.

Poglejmo si podatke. Ocena Mednarodne unije za telekomunikacije (ITU) pravi, da je po svetu zaprtih v karanteni ali samoizolaciji približno 900 milijonov ljudi, ki hkrati uporabljajo omrežje zaradi pogovorov z najbližjimi, učenja na daljavo, dela na domu, ogleda vsebin, ki jih nudijo Netflix, HBO in drugi dobavitelji vsebin, nakupov in prodaje po spletu, posveta s svojimi zdravniki ipd. Da se je promet po internetu zaradi pandemije spremenil, kažejo zbrani podatki po svetu. V času od 1. do 17. marca, ko se je epidemija šele začela, se je v ZDA promet na internetu povečal za 18 %, uporaba interneta od doma pa je zrasla za 30 %, obseg telefonskega prometa za 34 %. Španski veji teleoperaterjev Orange in Vodafon sta sporočili, da bosta v primeru povečanja prometa za več kot 40 % njuni internetni omrežji odpovedali, enako se bo zgodilo z njunima mobilnima telefonskima omrežjema, če bo telefonski promet zrasel za 50 %. Zato sta oba teleoperaterja svoje uporabnike poprosila, da bolj odgovorno uporabljajo komunikacijske storitve in zmanjšajo prenos pretočnih vsebin z visoko kakovostjo slike. V Veliki Britaniji je dobavitelj storitev Virgin zaznal povečanje prometa na svojem omrežju  za 95 % v dopoldanskem in popoldanskem času, British Telecom za 60 % v istem času, Vodafon pa za 42 %. V Južni Koreji se je promet v času karantene povečal le za 10 %, v Italiji pa v začetku marca 2020 za 30 %. Strokovnjaki ugotavljajo, da do takšnega povečanja prometa in obremenitve omrežja v času, ko nismo imeli na voljo storitve Netflix in pretočnega videa, ne bi nikoli prišlo.

To povečanje obremenjuje obstoječe linije in njihovo zmožnost, da prenesejo podatke. Zavedajo se, da je zmožnost internetnih omrežij resnično zrasla za 30-40 % v preteklem desetletju, vendar se je tokrat povečanje v enakem obsegu zgodilo le v enem mesecu, kar je prvič v zgodovini interneta. Podobno je ravnal evropski komisar Thiery Breton, ki  je zaprosil državljane EU, da uporabljajo omrežna orodja, ki zahtevajo manj podatkov pri prenosu, in s tem zmanjšajo pritisk na domača omrežja. Za ilustracijo glede zahtevnosti po obsegu podatkov omenimo na primer, da igra Twich zahteva pri prenosu 3-6 Mb/s, preprost videokonfenčni sistem Zoom pa le 1.5 Mb/s. Vendar so Vodafon in nekateri drugi teleoperateji kljub zagotovilom, da bo vse na omrežju delovalo tako kot pred epidemijo, povečali kapacitete svojih omrežij tako na področju fiksnih linij kot na področju mobilnih baznih postaj.

Bistvena informacija, na katero se ne sme pozabiti, je, da bo internetno omrežje vzdržalo kljub sedanji obremenjosti, ker je osrčje internetnega omrežja, ki ga upravljajo svetovno pomembni teleoperatorji, načrtovano tako, da z lahkoto sprejeme povečan obseg prometa, še posebej, ko ta obseg narašča le v dnevnem času. Ponudniki storitev v oblaku imajo tudi dovolj računalniških kapacitet za zagotovitev kakovostne storitve svojim uporabnikom in na tem področju ni pričakovati krize. To so videokonference, pouk na daljavo in dobava video vsebin, virtualne pisarne in podobno. Poleg tega je večina znanih dobaviteljev oblačnih storitev, kot so na primer Google, Netflix in Apple, tudi lastnikov dostopnih omrežij, s katerimi so direktno povezani uporabniki (omrežja te vrste so znana  kot »zadnja milja« oziroma »last mile«).

Internetno omrežje bo delovalo, vendar bodo problemi nastajali pri uporabi samih orodij in aplikacij, in to v primerih, ko uporabniški  sistemi nimajo dovolj velikih pomnilnikov, procesorskih kapacitet ali širokopasovnega dostopa. Primeri o tem so znani iz Kitajske iz časa epidemije, ko so strežniki kitajskega Facebooka, izobraževalne aplikacije Xuexitong, poslovna aplikacija z videokonferenčnim sistemom DingTalk in storitev WeChatWork  odpovedali zaradi povečanega prometa. Podobno se je zgodilo tudi v Sloveniji, ko je v prvem tednu pouka zaradi preobremenjosti odpovedal del omežja ARNES, ki je bilo zatem hitro nadgrajeno z dodatnimi strežniki in novimi procesorskimi močmi.

Poleg vzdržljivosti omrežja, ki se je izkazalo za dovolj robustno, je epidemija razkrila druge probleme, ki smo jih zanemarjali v času evforije gospodarskega razcveta.  Kljub temu, da ima 83,24 % vseh gospodinjstev v Sloveniji dostop do interneta, je 700 slovenskih šolarjev v prvem tednu osamitve ostalo brez pouka na daljavo. Razlog za to je bila manjkajoča domača povezava do interneta in potrebna računalniška oprema. Pandemija je ponovno razkrila že dolgo obstoječi problem v svetu in pri nas doma, to je digitalni razkorak  in delitev prebivalstva med digitalno revne in digitalno bogate. Revno prebivalstvo nima dostopa do interneta ne glede na to, kje se to v svetu  nahaja. Ob tem problemu se je pojavilo tudi vprašanje plačila računov dostopa do interneta in telefonskih komunikacij. Prebivalstvo, ki je zaradi epidemije izgubilo zaposlitev in ki nima dohodkov, težko plača račune za dostop do interneta. V ZDA so tisti, ki so zgubili zaposlitev, pozvali teleoperaterje, da vsem Američanom zagotovijo povezanost z internetom v času epidemije, kar pomeni, da ne bo odklopa dostopa do interneta in telefonov uporabnikom, ki niso poravnali računov zaradi okoliščin, ki jih je povzročila epidemija. Predsednik Zvezne komisije za telekomunikacije ZDA Ajit Pai je sprožil akcijo z naslovom »Ostanite doma in ostanite povezani«, pri tem pa zahteval od dobaviteljev storitev, da jih ne prekinejo tistim, ki računa niso plačali, in da hkrati odprejo brezplačne teleoperaterske točke za brezžični dostop. O tem problemu, ko bi morali vsi slovenski uporabniki ostati povezani, in so v stiski glede plačila položnic za komunikacijske storitve, v Sloveniji ni bilo še nič narejeno. Očitno so vsi pozabili na internet in povečano komunikacijo zaradi dela in pouka od doma.

Slovenija tudi na področju hitrega interneta (30 Mbs) sodi med države, ki dosegajo slabo povprečje pokritosti v EU, ki znaša 27 % gospodinjstev s fiksnim dostopom do interneta s hitrostjo 30 Mb/s. Ta številka je v Sloveniji že nekaj let skoraj enaka, ni sprememb, ni napredka. Vzrokov za to je več. Dostopa ni do vseh slovenskih poselitev, kjer je težava njihova razpršenost, še pomembnejši vzrok pa je v ceni  te storitve, ki si je ne morajo privoščiti ostala gospodinjstva. Učinkovit pouk na daljavo in delo od doma, ki je pogoj za zmanjšanje dnevne migracije zaposlenih tudi po koncu epidemije, nista možna brez ustrezne pretočnosti omrežja in hitrosti povezave.

Pokritost z mobilnimi telefoni je v Sloveniji kar visoka in znaša 119 %, kar pomeni, da ima del Slovencev po dva telefona, kar je dobro. Koliko teh telefonov je »pametnih« in jih uporabniki uporabljajo za dostop do interneta, naša agencija AKOS ne beleži. Za mlajše uporabnike vemo, da uporabljajo pametne telefone za dostop do interneta in spletnih storitev, starejši pa jih imajo ponavadi le za pogovore in izmenjavo SMS sporočil. Starejši uporabniki so tudi nevešči uporabe digitalnih tehnologij in so zato še dodatno ranljivjši.

Če povzamemo vsa dejstva, lahko ugotovimo, da Slovenija ni pripravljena za učinkovito izvedbo šolanja na daljavo in dela na daljavo v obsegu, ki ga je izzvala epidemija. Aktivnosti na tem področju (širitev kakovostnega omrežja, dostopnost do interneta vsem šolarjem) iz prejšnjega desetletja so v Sloveniji zamrle. Vsem učencem in delavcem je treba zagotoviti dostop do interneta s kakovostno infrastrukturo, ki poleg omrežij zahteva tudi kakovostno računalniško opremo.

Fotografija: Siol.net