#pisma iz karantene

Ostanimo doma. A ostanimo kritični.

Izza ukrepov za obvladovanje epidemije se utegne trajno spremeniti naša družba. Zato skupaj pazimo, da ostanemo družba svobode, demokracije in solidarnosti. V težkih časih pokažimo, da ostajamo ljudje.

Pisma iz karantene so izbor kritičnih misli naših članic in članov, podpornic in podpornikov.

#pisma iz karantene
Srečko Zajc: Vedno isto, nikoli enako

Srečko Zajc: Kam nas vodi voda?

Glede na to, da se vlada požvižga na veljavni pravni red in ustvarja vzporednega, bo seveda zlahka ignorirala tudi rezultat referenduma. Nekoč so take kršilce postave namakali v vodo. Povem za prijatelje: Ljubljanica še vedno teče. Tudi zato je treba vodo ohraniti svobodno in dostopno.
18. junija 2021/by mf
Lenart Zajc

Lenart Zajc: Po koncu janšizma

Zbrala se je množica ljudi, ki ima dovolj samodrštva vlade do te mere, da so za njen konec pripravljeni oditi na ulico in zahtevati njen odstop.
5. junija 2021/by mf

Marko Koprivc: Če želimo višje plače, se moramo pogovarjati o gospodarstvu, ne o davkih

Sem za to, da namesto davčnih odpustkov najpremožnejšim raje ta sredstva namenimo za gradnjo neprofitnih stanovanj, za subvencije za vrtce, za dodatne štipendije. Če želimo vlagati v ljudi, moramo pozornost nameniti tem temam. Če želimo višje plače se moramo pa pogovarjati o gospodarstvu, ne o davkih.
4. junija 2021/by mf

Andreja Katič: Evropsko javno tožilstvo in nezakonita dejanja aktualnega predsednika vlade

Sedanja vlada se s svojimi dejanji ne le odmika od sprejete politike, temveč povzroča škodo tudi drugim članicam EU.
3. junija 2021/by Tadej Ekart

Srečko Zajc: Dvom v vero ali vera v dvom?

Pred nami je zadnja faza delitve tistega, kar je še ostalo in potem bomo dolgo živeli v somraku, dokler ne bodo nove generacije imele dovolj močne želje znova zapeti pesem o svobodi.
29. maja 2021/by mf

Tanja Fajon: Da bo tokrat drugače

Od Janeza Janše ne moremo pričakovati, da bo na stara leta postal dobronameren in dobrosrčen, ljubezniv gospod, ki ima rad ljudi. Tako tudi sama od sebe ne pričakujem, da se bom na pragu petdesetih let spremenila v nekaj, kar nisem jaz. Še več: to, da v politiki ostajam zvesta sebi in svojim vrednotam, je največ, kar lahko dam ljudem.
27. maja 2021/by mf

Damjan Vinko: 22. maj, mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Danes zvečer se s finalom zaključi največje glasbeno tekmovanje, ki nam v več pesmih sporoča, da je ognja tu že veliko. Si ga želimo pogasiti? Če se bomo odločili res narediti korak naprej tudi za nas same, ne pozabimo tudi ob Mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti na zahteve 101 stare Spomenice, kjer moramo za ohranjanje narave angažirati najširše javnosti, tako svoje politične predstavnike, kot nas same. Usoda je v naših rokah.
22. maja 2021/by Miha Damiš
Damijan Zrim

Damijan Zrim: Palestina – vojna in mir

Za nastalo situacijo so prav tako soodgovorne tudi zahodne države, ki s svojim molkom dovoljujejo nasilje, ki ga Izrael izvaja nad palestinskim prebivalstvom. Tukaj bi morala mednarodna politika odigrati svoj del naloge in preprečiti nadaljnjo nasilje v Palestini in širši regiji.
21. maja 2021/by mf

Luka Goršek: Boj za vodo? Ne, boj za življenje.

Bitko za našo osnovno pravico začnimo danes pri nas in zato aktivirajmo vse naše znanke in znance, da podpišejo pobudo za referendum glede Zakona o vodah. To bo naš prvi, a izredno pomemben korak, da zavarujemo našo vodo.
9. maja 2021/by mf

Tanja Fajon: Danes je tvoj dan

Danes je 9. maj, praznik za vsakogar in našo skupnost. Je dan zmage in dan Evropske unije. Oboje nas združuje v enakopravnosti, solidarnosti in upanju in nas povezuje in bogati v naši raznolikosti. Samo skupaj smo dovolj močni, da izzive spremenimo v priložnosti in ustvarimo boljšo prihodnost za vsakega od nas.
9. maja 2021/by Miha Damiš

Andreja Katič: Samo ja pomeni ja!

Kot mnogo drugih pravic, smo tudi to izborile. Človekove pravice niso podeljene in samoumevne. Njihovo varovanje mora biti vsak dan na dnevnem redu naših življenj!
4. maja 2021/by Miha Damiš
Dr. Jernej Pikalo

dr. Jernej Pikalo ob 1. maju: “Naj izgorijo kresovi, ne delavke in delavci.”

Ob 1. maju čestitam vsem, ki živimo od lastnega dela in znanja. Ki delamo za to, da živimo in preživimo. Ki nam delo pomeni več kot zgolj mezdo, temveč tudi način in možnost uresničevanja ter izražanja samih sebe.
1. maja 2021/by Tadej Ekart

Tanja Fajon ob 1. maju: “Delo je namreč tista dobrina, ki potrjuje bit človeka”

Moje delo je namenjeno temu, da kot skupnost uresničimo svoje potenciale. Da postavimo pravičen in življenjski okvir našega sobivanja. Da v naši skupnosti prevladajo prijazne vrednote. Da Slovenija postane takšna, kakršna je lahko, če vsi skupaj damo od sebe najboljše. Ne le ljudje, podjetja, lokalne skupnosti, civilna družba. Če da od sebe najboljše tudi politika.
30. aprila 2021/by mf

Milan M. Cvikl: Vladni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost dokončno razgalja nesposobnost Janševe vlade

Vlada Janeza Janše je po desetih mesecih skrivanja končno le sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, a je pri tem izkoristila manj kot polovico razpoložljivih sredstev. To dokončno razgalja njeno nesposobnost.
29. aprila 2021/by mf

Milan M. Cvikl in Jernej Štromajer: Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država?

Vlada vrta luknje v javnofinančno ladjo in to bo v končnem pomenilo manj vsega, manj odhodkov, manj šolstva, znanosti in raziskav, manj podpore gospodarstvu, ki jo potrebuje za izhod iz krize, manj podpore dvigovanju dodane vrednosti in manj za socialo, zdravstvo, pokojnine...
21. aprila 2021/by mf

Živa Vidmar: Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943

In kaj v resnici pomenijo ženske demonstracije izpred več kot 75. let? Predvsem opozorilo, da so bile na Slovenskem posebno pogumne in ponosne ženske, ki so imele pogum in voljo pokazati svetu, da se mu ne bodo prepustile kot žrtvene ovce, da so ponosno zahtevale in ne prosjačile za človekove pravice.
20. aprila 2021/by Miha Damiš

Emilija Stojmenova Duh: Kaznovani, ker s(m)o zahtevali šolo

Prejšnji teden so se začele obravnave. Najprej je bila na vrsti Daja. Danes je Matic. Kmalu bo na vrsti Katarina. Pogumni mladoletniki se morajo zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Ker so zahtevali šolo. Morali so si poiskati odvetnika. Ker so zahtevali šolo. Morali so se sprehajati do sodišča med približno 20 predstavniki policije kot najhujši kriminalci. Ker so zahtevali šolo. In morajo čakati na sodnikovo odločitev, ali jih bo kaznoval in kakšna kazen jih bo doletela. Ker so zahtevali šolo. V Sloveniji leta 2021.
19. aprila 2021/by Miha Damiš

Srečko Zajc: Med cepljencem in cepcem je razlika

Čeprav naj bi delali do 20. ure, sem ob 18.00 sem stal pred trdno zaprtimi vrati cepilnega centra, gledal mrak prostora za vrati in spoznal, da je upanje umrlo. Spodobno sem ga pokopal, ker upanje ne more ležati nepokopano na ulici, in odšel domov.
18. aprila 2021/by mf

Jernej Štromajer: Uberizacija trga dela in storitev ni rešitev

Delavske pravice so bile skozi čas vedno izborjene in ne podeljene. Za to se je potrebno boriti tudi v prihodnje, sicer bo delavske pravice nadomestilo zgolj ocenjevanje z zvezdicami.
16. aprila 2021/by Miha Damiš

Franc Hočevar: Na starost se moramo pripraviti

Obstajajo številni načini, kako preprečevati in omejevati negativne posledice staranja prebivalstva na družbo. Gre za kombinacijo mnogih politik z enotnim ciljem. Vendar brez solidarnosti in vzajemnosti ne bo premikov.
15. aprila 2021/by mf

Srečko Zajc: Virus samocenzure

Ali veliko tvegam, ko bom poskusil dokazati, da se zgodovina ponavlja kot farsa? Verbalni delikt je bil nekoč kaznivo dejanje in dokazovalo se ga je zlahka in zelo široko, kajti v zakonu, tistem znamenitem 133. členu, niso bile taksativno naštete vse možne okoliščine, v katerih mnenje ali dejanje nekoga postane verbalni delikt. To je bila stvar presoje.
10. aprila 2021/by mf

Milan M. Cvikl: Fiskalni kaos ogroža prihodnje okrevanje in razvoj

Dejstvo je, da smo v enem letu javni dolg iz 65 % povečali na preko 80 % BDP, kar je za pet odstotnih točk več, kot se je povečal dolg na ravni EU27. Če bodo škarje ostale dolgo odprte, lahko javni dolg hitro preseže magično mejo 100 % BDP. Za Slovenijo kot malo, odprto gospodarstvo so to zelo nevarne vode.
9. aprila 2021/by mf

Neva Grašič: Janševo nenadno pomanjkanje evropskega upanja

Evropsko upanje je ustvarilo skupne interese in premagalo številna nasprotja. Da je vsaka država članica prispevala h krepitvi Evrope, demokracije in pravne države. Ker, kot piše v Berlinski deklaraciji, »vemo, da je Evropa naša skupna prihodnost«.
28. marca 2021/by mf

Tanja Fajon: Čar in prekletstvo odločanja

Ni dovolj, da se poslušamo, moramo se tudi slišati. In ko bo na to pristala tudi druga stran, bom prva, ki bom vztrajala in vodila dialog. To je ta drugačna pot, ki jo napovedujem. Pot sodelovanja, strpnosti, dialoga in prihodnosti.
28. marca 2021/by mf

Dr. Milan Brglez: EU ni in ne sme biti igra z ničelno vsoto

Ob deklaraciji o usmeritvah Slovenije za delovanje v institucijah EU se vprašujem, kam se je izgubil duh očetov Evropske unije, katerih imena se pogosto znajdejo na ustih vladajočih v Sloveniji. Vem pa, da je ta deklaracija daleč od tega, kar smo si z referendumom o vstopu v EU državljanke in državljani Slovenije želeli pridobiti.
22. marca 2021/by mf

Srečko Zajc: O razumu, ki ga ni bilo

Vrag je, ker se razuma ne da kupiti, lahko ga samo ostriš, ko ga imaš, ko pa ga nimaš, ga kompenziraš z močjo, nasiljem, ustrahovanjem, političnim terorjem. Zdaj smo bili mi na vrsti, da se nam zgodi ta patologija.
19. marca 2021/by mf

Milan M. Cvikl: To niso uspehi, ampak nevarno poigravanje s prihodnostjo

Številke in analize so namreč neizprosne, saj kažejo na negotovo gospodarsko, fiskalno in posledično politično negotovost Slovenije. V letu 2020 je Janševa vlada ustvarila javnofinančni primanjkljaj v višini skoraj 8 % BDP ali 3,5 milijarde evrov. V letu 2021 pa se bo primanjkljaj, če se bodo trendi prvih dveh mesecev nadaljevali, verjetno približal 3 milijardam evrov.
15. marca 2021/by mf

Primož Brvar: Kdaj bomo v Sloveniji aktivirali 10.000 najemnih stanovanj?

Dokler država ne bo zagotovila sistemskega vira financiranja za vlaganja v stanovanjsko gradnjo, se bomo vrteli v začaranem krogu in se spraševali, zakaj nam ne uspe zagotoviti prepotrebnega in zadostnega števila stanovanj.
6. marca 2021/by mf

Dr. Milan Brglez: Pismo dr. Milanu Zveru o tem, kaj škodi mednarodnemu ugledu Slovenije

Če torej kdo niža mednarodni ugled naše države, potem to ni Politico, ampak predsednik vlade. Dokumentirano in preverljivo.
20. februarja 2021/by mf

Tanja Fajon: Ti si sprememba. Pridruži se nam.

Stopamo naprej. Prihaja čas, da Socialni demokrati z vsemi, ki Sloveniji iskreno želijo samo dobro, pokažemo, kako je mogoče povezovati in delati drugače. Naš cilj je resnična sprememba, ne le oblasti, ampak predvsem načina upravljanja Slovenije.
17. februarja 2021/by mf

Dr. Emilija Stojmenova Duh: Za ženske v znanosti

Zakaj ob vsakem mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti opozarjam na ta dan in se trudim povečati pozornost za ženske v znanosti? Ker sem inženirka. In ko se inženirji srečamo s problemom, ga želimo rešiti. Ženske v znanosti se namreč pogosto soočamo s številnimi problemi in izzivi, ki jim posredno ali neposredno botruje spol.
14. februarja 2021/by mf

Neva Grašič: Slovenija je izgubila zaupanje EU, da bo v času predsedovanja branik njenih temeljev

Čez slabih pet mesecev bo Slovenija ponovno predsedovala Evropski uniji. Od vsakokratnega predsedstva se pričakuje nepristranskost in nevtralnost pri prizadevanju za skupne rešitve EU, predvsem pa zagotavljanje spoštovanja postopkov in evropske zakonodaje. Toda Evropa je razumela. Slovenija v času njenega predsedovanja ne bo branik njenih temeljnih vrednot. Vsaj ne Slovenija pod vodstvom Janeza Janše.
13. februarja 2021/by mf

Milan M. Cvikl: Primite se za denarnice – Janša vlada

Tudi tretja Janševa vlada ima enako neodgovorno javnofinančno politiko kot njegovi prvi dve vladi. Če je Fiskalni svet tisti neodvisni opozorilni organ, katerega naloga je sprožiti alarm, ko odpove javnofinančna odgovornost, nam njegovo poročilo kaže, da ta hip alarm tuli na vso moč.
12. februarja 2021/by mf

Srečko Zajc: Zelena vseh barv

Zato mora socialna demokracija okrepiti svojo zeleno ob rdeči kot dve komplementarni in samostojni, a združljivi barvi in še tretjo, modro. Zaradi modrosti, ki jo potrebujemo. Iz vseh treh moramo narediti vse barve tega sveta. Tak je čas, tak je svet, take so naše zaveze.
3. februarja 2021/by mf

Dr. Branko Gabrovec: Sindemija

Sindemija je izraz za združitev več zaporednih epidemij ali skupin bolezni. Kakor kaže, jo imamo tudi v Sloveniji. Za epidemijo SARS-COV-2 vemo vsi. Za epidemijo slabih in verjetno tudi koruptivnih dejanj ob vodenju države pa ne.
31. januarja 2021/by mf

Dr. Jernej Pikalo: Šole se odpirajo prve in zapirajo zadnje

Nesposobnost vodenja, pomanjkanje rešitev, odsotnost kakršnekoli empatije, temeljno nerazumevanja izobraževalnega, vzgojnega, raziskovalnega in športnega poslanstva so prepričljivi razlogi za interpelacijo ministrice za izobraževanje, znanost in šport.
29. januarja 2021/by mf

Luka Goršek in Damijan Zrim: Totalna vojna in njene žrtve

Ko kritično presodimo vlado z njenimi lastnimi standardi, hitro pridemo do jasnih zaključkov: nespodobnost in nesposobnost. Zapuščina vladne totalne vojne so številne žrtve, ki bi se jim lahko izognili, in številne stiske, ki bi jih lahko in morali preprečiti.
7. januarja 2021/by mf

Dr. Jernej Štromajer: Napad na demokracijo in svobodo

Poznate še kakšnega politika, ki v tujino piše, da so mu ukradli volitve? Kdo je edini evropski predsednik vlade, ki za zmago do včeraj še ni čestital Bidnu? Vam je morda sedaj jasno, zakaj je takšna politika tako zelo nevarna in kam pelje? In kam pelje »vojna z mediji«? Kakšne so posledice, ko četrto vejo oblasti nadomesti strankarsko propagandno orožje? Zdaj vemo, kam pridemo, ko preko twitter računov najvišjih političnih predstavnikov neodgovorno streljajo sporočila, ki se slej ko prej končajo s pravimi streli. Da, besede lahko ubijajo.
7. januarja 2021/by mf

Tanja Fajon: Srečno, Slovenija!

Trdno verjamem, da lahko že v teh dneh naredimo nove korake za to, da bodo naslednji prazniki potekali v bolj sproščenem, varnem in optimističnem vzdušju. In da bomo ob naslednji obletnici plebiscita lahko zapisali, da se v svoji domovini dobro počutimo, ker smo slišani, videni in upoštevani.
25. decembra 2020/by mf

Marko Koprivc: Nič ni več čudno

Epidemija je resna in terja določene omejitve, nadzor in hitro ukrepanje. Ampak še posebej v takšni krizi ne smemo pozabiti biti ljudje, ne smemo pozabiti na solidarnost, na empatijo. Ne smemo pozabiti na vse, ki živijo na družbenem robu ali pa so jih razmere tja potisnile.
19. decembra 2020/by mf
Dr. Patrick Vlačič

Dr. Patrick Vlačič: Jadransko morje je eno najlepših na svetu

Podatki o mikroplastiki v Jadranskem morju ter plastičnih odpadkih na površini in na dnu morja so alarmantni. Odgovornost in naloga vseh nas, ki živimo ob tem morskem biseru, je, da ga predamo generacijam za nami v boljšem stanju, kot je sedaj.
19. decembra 2020/by mf

Srečko Zajc: Ne, kultura

Ne vemo še, kako globoko bo pandemija zarezala v našo prihodnost. Zagotovo bosta potrebni nova ekonomija in solidarnost in če bi imel samo malo vpliva, potem bi gradil na kooperativah, glasoval bi za kooperativno razvojno banko, ki bi zagotavljala začetni kredit tem kolektivov. In če bi še malo vpliva ostalo, potem bi ga namenil kulturi, da nam posveti v mrak sedanjosti in prižge luč prihodnosti.
18. decembra 2020/by mf

Petra Doles: 2020

Naštevanje letošnjih absurdnih in grotesknih teatralnih presenečenj nima konca. Napaka se zgodi enkrat, ne gre za ponavljajoče se periodično ravnanje. Poudarjam, politika ni nekaj abstraktnega, ampak ima čisto oprijemljive in dejanske posledice.
16. decembra 2020/by mf
Sonja Lokar

Sonja Lokar: Za zavezništvo s civilno družbo

Tudi tokrat se ne borimo samo za to, da bi se vrnili na izhodišča, ki smo jih z visokim družbenim soglasjem sprejeli v začetku devetdesetih let z novo ustavo. Spet je nastopil čas, da na novo premislimo najširšo družbeno pogodbo, ki jo potrebujemo za nove, zahtevne čase.
12. decembra 2020/by mf

Neva Grašič: V imenu koga?

Še nikoli do zdaj nismo imeli tako enostransko pogojene zunanje politike, ki se ne vodi v skladu z nacionalnimi interesi, temveč z lojalnostjo iliberalnim voditeljem ter njihovimi interesi, ki brez zadržkov ali ozirov na našo državo delajo izključno v svojo korist. To pa je za malo in soodvisno državo pogubno.
11. decembra 2020/by mf

Dr. Mirko Pečarič: Kratek sprehod med splošnimi in posamičnimi akti

V 154. člen ustave so "ustanovni očetje" zapisali, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Predpis je pravno veljavno določilo o posamezni stvari; pomeni tudi tisto, kar določa, kakšno sme ali mora biti kako ravnanje ali vedenje. Seznanitev s pravilom ravnanja – tako za vse (objava v uradnem listu), kot za posameznika (vročitev) – je temeljni predpogoj za njegovo spoštovanje, upoštevanje in pravno varstvo, če se z njim ne strinjamo.
6. decembra 2020/by mf

Dr. Jernej Štromajer: Nazaj v »normalnost«?

Vedno bolj se kaže, da ekonomski sistem, ki temelji na neskončni rasti na planetu z omejeno količino virov, ni vzdržen in da se moramo resno začeti pogovarjati o odrasti kot drugačnemu razumevanju našega razvoja.
16. maja 2020/by mf
Lenart Zajc

Lenart Zajc: Država ni nogometni stadion

Čar demokracije je ravno v tem, da omogoča soudeležbo več nasprotujočih si strani in iskanju najboljšega kompromisa. Sicer drži, da s kompromisi v celoti ni nikoli zadovoljen nihče, ampak ravno zaradi tega so dobri za vse.
15. maja 2020/by mf

Mag. Dejan Židan: Nov začetek

Slovenijo je mogoče voditi drugače. Zato potrebuje novo družbeno večino, ki bo v naslednjem obdobju ponovno vzpostavila spoštovanje vladavine prava, demokratičnih standardov in dostojanstvo družbenih in medčloveških odnosov.
15. maja 2020/by mf

Dr. Janez Kocijančič: Esej o ovaduštvu

Spreminjanje slovenskega narodnega značaja je zelo zahtevna in ambiciozna naloga. Gotovo pa je pri spreminjanju tega značaja ostalo še nekaj odprtih nalog, ena izmed njih je odnos do ovaduštva.
10. maja 2020/by mf

Mag. Dejan Levanič: Združimo moči, da preprečimo stiske ljudi

Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena v sumljive posle pri nabavi zaščitne opreme, se nam vsem skupaj pred očmi izrisuje črni scenarij. Epidemija nas je prizadela. Njeni ekonomski in socialni učinki pa utegnejo biti še bistveno hujši.
9. maja 2020/by mf

Andreja Katič: Dan zmage, ko je okupatorska vojska kapitulirala pred slovenskimi partizani

V Topolščici se je pred 75. leti s posredovanjem slovenske partizanske vojske končala druga svetovna vojna v celotni jugovzhodni Evropi. Zato smo ponosni, da je Topolšica kraj, v katerem se je rodilo novo obdobje – obdobje miru!
7. maja 2020/by mf

Gorazd Prah: Golaž z bonboni

Sprejeti protikorona ukrepi: zakonska enolončnica z užitnimi in neužitnimi sestavinami, z nekaj mesa za izbrance! Po vseh popravkih in dopolnilih prvi vtis o polužitni enolončnici ni bistveno izboljšan. Tudi po sprejemu zakona o zagotovitvi likvidnosti za gospodarstvo, je ta omejena le na bančne kredite, ki jih bo treba z obrestmi vred vrniti.
28. aprila 2020/by mf

Kaja Ramšak: Vlada, kaj ne vidite, da vam karte pač niso naklonjene?

Težko je razumevanje državnih odločitev, ko pravzaprav nihče ne ve, kaj se bo izkazalo za najboljšo rešitev. Toda sedaj bo nemara postalo jasneje, kam gre človeštvo. Mogoče proti propadu, mogoče kam drugam, vendar sem prepričana, da nas čakajo boljši časi, no, vsaj dokler naš upor še živi.
28. aprila 2020/by Miha Damiš

Mag. Dejan Židan: Dovolj!

Vladajoči, pokazali ste, da je kriza v vas prebudila nasprotno od tistega, kar je vodilo ljudi v uspešen spoprijem z epidemijo. Nevredni ste časti in odgovornosti, da slovenski narod v tako prelomnem času vodite skozi te velike izzive.
24. aprila 2020/by mf

Dr. Mirko Pečarič: Vloga javne uprave v času med in po krizi

Javna uprava ima dolžnost, da deluje v okviru zakonitega tudi uspešno in učinkovito; ta njena zaveza ni odvisna od romantičnega poveličevanja javne uprave ali zgolj besed o približevanju ljudstvu, transparentnosti in drugih visoko letečih pojmih – ne gre torej za nek romantičen, pač pa za profesionalen odnos, ki enakopravno, nepristransko, nediskriminatorno in sorazmerno skrbi tako za javni interes in druge družbene vrednote kot za pravice vseh ljudi.
24. aprila 2020/by mf

Nejc Perhavec: Skrb za okolje je naš edini odrešitelj

Skrb za okolje je naša edina luč na koncu tunela. Ko bomo čez nekaj časa prebrodili ekonomsko in socialno krizo, ki bosta sledili zdravstveni, ter sešteli svetovni GDP, ki smo ga namenili za rešitev te krize, se bo finančna konstrukcija uresničitve Pariškega sporazuma do 2050 in drugih trajnostnih ciljev zdela poceni.
20. aprila 2020/by Miha Damiš

Dr. Jernej Štromajer: Odprite knjigarne! Odprite glave!

Lahko bomo igrali golf in šli v avtopralnico, na knjigarne pa bomo še morali počakati. Ali gre pri tem za (zgrešene) prioritete in vrednote vladajočih, presodite sami.
18. aprila 2020/by mf

Mag. Dejan Židan: Zaupam slovenski vojski in policiji, ne zaupam pa trenutni vladi

Ljudje, ki živijo ob naši južni meji in občine ob meji imajo vso mojo podporo, ko zahtevajo varno življenje in boljše pogoje v lokalni skupnosti za bivanje, šolanje in delo. Obsojam pa vse poskuse manipulacij, ki so jih deležni. Namen teh manipulacij ni izboljšanje življenja ljudi, temveč želja po utrjevanju skrajno desne politične opcije.
18. aprila 2020/by mf

Žiga Štajnbaher: Zazrimo se vase

Čas osame je tudi čas notranjega razmisleka, kam smo kot svet in družba brezglavo hiteli, za čem in kom smo se pehali. Ali je vsa ta nuja sodobnega sveta bila res nuja?
17. aprila 2020/by mf

Martina Vuk: Šola ni šala

Ali so razlogi za zaprtje šol in vrtcev še upravičeni? Do kdaj? Kateri so kriteriji, ki bodo merilo za ponovno odprtje šol? Ali je res edina možnost, da se glede šol in vrtcev vse v celoti sprosti ali pa nič? Ne! Možnosti je več.
17. aprila 2020/by mf

Živa Vidmar: Janšizem je janzenizem danes – samo slovenska varianta

Prvotna ideja, da bi ranljivim skupinam olajšali nakupe in poskrbeli za zdravje, zato so organizirali, rezervirali samo čas za njih, se je obrnila na glavo. Ker so nekateri dajanju prednosti ranljivim skupinam izkoristili v svoj prid, oblast ni lopnila po njih, ampak po eni sami ranljivi skupini, ki jo je opredelila po starosti.
16. aprila 2020/by mf

Nejc Kliček: Kdo je na politični peskovnik prinesel lopatko in kanglico, kdo srp in kladivo?

Trenutno sliko slovenske politike lahko orišemo kot igro v demokratičnem peskovniku za ustvarjanje potičk.
15. aprila 2020/by mf

David Ažnoh: Ne vsak zase, ampak vsi skupaj!

Želite delavske pravice? Okrepite sindikalno gibanje v državi! S tem bomo preprečili mnogo slabih nameravanih potez kapitala, ki v želji podrejanja ne pozna meja, če mu jih delavstvo ne bo znalo  postaviti samo.
15. aprila 2020/by mf

Mag. Dejan Židan: Bolj prijazno in spoštljivo, prosim!

Obnašanje, kakor da smo že trideset let v vojni, je žaljivo. Svet in z njim ljudje se spreminjamo in napredujemo. Če pa je kdo obtičal v časovni luknji, naj nam s tem ne greni življenja.
14. aprila 2020/by mf

Petra Culetto: Ali bodo ključni infrastrukturni projekti na področju kulture spet morali počakati?

Kultura naj v kriznih časih in v obdobju po krizi ne bo (spet) spregledana, odrinjena na stran in zapostavljena!
14. aprila 2020/by mf

Nadja Čakič: Čas zahteva nove orientacije

Ali lahko najdemo pot nazaj k sebi in drug do drugega ter se še vedno bojujemo za tisto, v kar verjamemo? Se bomo sprijaznili s svetom kakršen je, ali pa si prizadevali za svet, kakršen bi moral biti?
14. aprila 2020/by mf
Lenart Zajc

Lenart Zajc: Konec zaupanja

Neprijetna značilnost slabih generalov je, da slabo prenašajo odgovornost. Krivdo za lastne neuspehe ves čas prelagajo na svoje predhodnike, na svoje podrejene, ali na svoje kolege, medtem ko si radi prilastijo zasluge za uspehe, pa čeprav sami k slednjim niso doprinesli nič.
13. aprila 2020/by mf
Damjan Cvetko

Damjan Cvetko: Meje svobode

(Straho)vlada zatrjuje, da so vse te omejitve nujne in da lahko le tako poskrbi za nas, saj sama najbolje ve, kaj je dobro za ljudi. Toda kaj, ko stroka dokazuje nekaj drugega. Komu naj torej verjamemo? Človeku, ki hlepi po moči, ali človeku, ki si želi resnico?
13. aprila 2020/by mf
Hvala, Bernie!

Dr. Jernej Štromajer: Hvala, Bernie!

Z odhodom iz bitke za ameriško demokratsko nominacijo se končuje petletno obdobje, ko je Bernie radikalno spremenil politično podobo Združenih držav Amerike. Na dnevni red je pripeljal ideje, ki so spreminjale politično agendo. V državi, kjer so doma neoliberalizem, čikaška šola in washingtonski konsenz, je do temeljev pretresel ameriški politični 'establishment'. Danes 78-letni politik je navdihnil milijone mladih, da so sledili njegovi ideji politične revolucije. "Not me, us!"*
12. aprila 2020/by mf
Dr. Aleksander Jevšek

dr. Aleksander Jevšek: Zaščitno opremo naj država nabavi brez posrednikov

Solidarnost pa je tudi to, da ne vzamemo tistega, kar ni naše, in da s svojimi ravnanji ne škodujemo drugim, tudi tistim, ki morda v epidemiji to opremo potrebujejo še bolj kot mi. Pa morda nimajo prijateljem med kitajskimi milijarderji z dobrimi političnimi zvezami.
11. aprila 2020/by Miha Damiš
Dr. Andraž Teršek

Dr. Andraž Teršek: O legitimiranju starejših nad 65 let: kje so razum, etika, omika in spodobnost?

Starejši od 65 let pri vstopu v trgovino po sprejeti spremembi ne morejo opraviti nakupa živil, ne da bi pokazali osebni dokument. Kje je meja, čez katero, tudi v imenu učinkovitosti in operativnosti, ne smemo?
10. aprila 2020/by mf
Borka Jerman Blažič

Borka Jerman Blažič: Kakšno je zdravje interneta v času epidemije in kaj smo za to naredili v Sloveniji?

Kljub temu, da ima 83,24 % vseh gospodinjstev v Sloveniji dostop do interneta, je 700 slovenskih šolarjev v prvem tednu osamitve ostalo brez pouka na daljavo. Razlog za to je bila manjkajoča domača povezava do interneta in potrebna računalniška oprema.
9. aprila 2020/by mf
Sonja Lokar

Sonja Lokar: Nesrečni, če voljno ne sprejemajo pokore in trpljenja

Za strpnost med nami ni dovolj samo dobra volja, tudi uvid v zgodovinsko dediščino naše kolektivne zavesti nam je potreben in iskrena želja, da jo ozavestimo in spremenimo.
9. aprila 2020/by mf
Dr. Franc Trček

dr. Franc Trček: Izpolnjevanje danih zavez zdravstvenim delavcem

Naloga politike je javna raba uma in sposobnost mišljenja medsebojno povezanih posledic konkretnih ukrepov, ne pa lov na čarovnice in obsedeno iskanje krivcev za nazaj.
9. aprila 2020/by Miha Damiš
Marko Sjekloča

Marko Sjekloča: Epidemije včeraj, danes, jutri

Velike vojne in velike pandemije so tudi v preteklosti pripeljale do velikih premikov v mednarodni skupnosti in do prerazporeditve sil. A takšne skokovite spremembe v zgodovini niso nič nenavadnega, vse od prvih začetkov razslojevanja, le da živim prekratko, da bi jih imeli ves čas na očeh.
8. aprila 2020/by mf
Žaklina Sečič

Žaklina Šećić: 8. april, svetovni dan Romov

Trenutno globalno dogajanje nam je pokazalo le eno stvar: da smo pozabili na najpomembnejšo vrednoto, sočutje do sočloveka.
8. aprila 2020/by Miha Damiš
Dr. Sebastjan Zbičajnik

Dr. Sebastjan Zbičajnik: Schengen ponovno na hudi preizkušnji

Minilo je dobrih 25 let, ko so med sedmerico evropskih držav padle meje in ta trend se je kasneje nadaljeval, tudi za Slovenijo. Slovenci smo v tem času že skoraj pozabili, kako je bilo v preteklosti mučno prehajati mejo in vendar smo se v času begunske krize in danes spričo virusa ponovno znašli na resni preizkušnji.
7. aprila 2020/by mf
Nastja Trajkovič

Nastja Trajkovič: Neoliberalizem pa kar brez maske

Imamo se za najbolj napredne, razvite, skoraj bi znali iz vode narediti vino. Pa tako zlahka sprejemamo sistem, ki nas sili k zatiranju drug drugega. Šele ko bomo zares doumeli, da lahko preživimo le, če bomo delovali skupaj, bomo lahko začeli svet spreminjati na bolje.
7. aprila 2020/by mf
Aleksandra Vasiljević

Aleksandra Vasiljević: Zdravniki rešujejo življenja. Medicinske sestre rešujejo zdravnike.*

Tako je iz dneva v dan. Iz leta v leto. Brez velikega pompa in zahval za naše delo. Zato bi vsako leto moralo biti leto medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic.
7. aprila 2020/by Miha Damiš
Lenart Zajc

Lenart Zajc: Vladni prezir do slovenske kulture

Se pravi, dedukcija vsega skupaj bi zvenela nekako takole: »Edina (nekontaminirana) umetnost je narodnozabavna in tu in tam delček pop kulture, v kolikor jo je mogoče prodati, sicer pa naj živi amaterizem!«
6. aprila 2020/by mf
Damjan Cvetko

Damjan Cvetko: Pogum v odgovor politiki strahu

Politika strahu je politika oddaljevanja, torej politika, ki ne objema, ampak gradi zidove in ruši mostove, politika, ki ne pozdravlja ali odzdravlja, ampak gleda proč. To ni politika zaupanja in solidarnosti, pač pa politika nadzora in nezaupanja.
6. aprila 2020/by mf
Vid Jereb

Vid Jereb: Virus ideologije strahu

Kakšen bo svet, v katerega se bomo zbudili po koncu karantene, ne ve nihče. Toda vsi se strinjamo, da bo drugačen. Trenutne smernice zaostrovanja razmer namreč kažejo zaskrbljujoč negativen trend na vseh področjih človeškega obstoja.
5. aprila 2020/by mf
Tanja Fajon

Tanja Fajon: Slovenija, dežela svobodnih ljudi, napredka in razvoja?

Zelo lahko je prestrašiti ljudi, predstaviti popačene informacije, manipulirati, in uvesti nadzor. Zelo težko pa je vzpostaviti zaupanje, ki je danes v veliki krizi. Tudi v Sloveniji.
5. aprila 2020/by mf
Damijan Zrim

Damijan Zrim: Orban Veliki

Zadnje poteze madžarske vlade so ponovno pokazale, da je naša evropska in demokratična prihodnost ogrožena s strani posameznikov, ki so za svoj obstoj pripravljeni iti čez mejo dopustnega.
4. aprila 2020/by mf
Tadej Ekart

Tadej Ekart: #ujetidoma

Če se ne bi velika večina ljudi zavedala resnosti situacije, bi človek pomislil, da smo res v velikanskem družbenem eksperimentu, kjer se s pomočjo strahu za zdravje in življenje izvaja programiran inženiring za popolno sprejemljivost nadzora in ukinjanja tako individualne kot kolektivne svobode.
4. aprila 2020/by mf
Žan Logar

Žan Logar: Pošast hodi po Sloveniji

Mogoče pa iz vsega tega le odnesemo nekaj pozitivnega. Mogoče bomo po vsem tem znali vsake toliko časa malo obstati, in pogledati skozi okna.
2. aprila 2020/by mf
Dr. Milan Brglez

Dr. Milan Brglez: Delo(vanje) v krizi in po njej

Kot pravi pogosto uporabljena, a resnična trditev, je zato kriza tudi priložnost. Najbolj neodgovorno je to priložnost zapraviti in se vrniti k staremu “normalnemu” delovanju, ter s tem pozabiti izjemen prispevek tistih, ki so se izpostavili za to, da drugi ostanemo na varnem in zdravi.
2. aprila 2020/by mf
Sonja Lokar

Sonja Lokar: Kritično soočanje z epidemijo

Primerjanje različnih pristopov iz različnih držav ni napad na avtoriteto vlade, ampak da je družbeno koristno javno primerjati informacije o praksah drugih, o svojih ugotovitvah javno razpravljati in poskušati doseči, da vlada prevzame dobre ukepe iz tujih praks.
2. aprila 2020/by mf
Matevž Frangež

Matevž Frangež: Misliti, delati, živeti drugače

Priznam, da me je strah virusa. A bistveno bolj se bojim nepovratnih sprememb, ki jih seje ta vseprisoten strah. Potreben je čas, da se spreminja družbena miselnost. To lahko vidimo v spremembah družbenega mindseta v zadnjem deseletju. Ampak v krizi se miselnost spreminja hipno. Ker jo spreminja strah.
2. aprila 2020/by mf
Lenart Zajc

Lenart Zajc: Še bolj na noro in še bolj na poskok

Zaskrbljujoče je, da je na videz z enako histerijo in popolnoma brezglavo reagirala tudi vlada! Zakoni, ki jih je sprejela so odraz njene panike. Vendar gre za drugačno paniko kot zajema državljane: ne gre za paniko, ki bi jo povzročilo razbohotenje zlohotnega virusa. Nasprotno, vlada je bila v krču, ker ni mogla stopnjevati restriktivnosti.
31. marca 2020/by mf
Damijan Zrim

Damijan Zrim: Zakaj rabimo socialno Evropsko unijo?

Rešitev za prihajajočo gospodarsko krizo je vrnitev v preteklost, torej k politiki, ki je zagovarjala socialno Evropsko unijo. Interese ljudi moramo postaviti pred interese kapitala in tako prenehati z ustaljeno politiko, ki dolg države rešuje z večjim dolgom ter tako ljudi sili v socialno stisko in obup.
31. marca 2020/by mf
Dr. Andraž Teršek

Dr. Andraž Teršek: Oblastna omejitev svobode gibanja

Da, solidarnost. Da, potrpežljivost in prilagodljivost. Da, spoštovanje priporočil in navodil. Da, podpora naporom oblasti. Da, ozaveščenost, da je hudo, da bo zelo verjetno še huje in da je vrag že zdavnaj odnesel šalo. A če bo sedaj ljudi spodnesla še psiha, strah – zlasti drug pred drugim, ali nemara celo vseh pred vsemi -, s tem pa padec psihofizične kondicije, bo problem neobvladljiv.
31. marca 2020/by mf
Nejc Kliček

Nejc Kliček: Ne delajmo, kar se dobro sliši. Delajmo, kar je dobro za ljudi.

Torej ne verjemimo in ne pozdravljajmo vsega samo zato, ker se dobro sliši. Vedno ohranimo kanček dvoma, še posebej v kriznih situacijah, kjer je po navadi manj časa in volje za razmislek. Z lastnim treznim razmišljanjem, sprejemanjem in kritičnim obdelovanjem tujih mnenj, bomo epidemijo koronavirusa premagali hitreje in kar je najbolj pomembno, premagali jo bomo učinkoviteje.
31. marca 2020/by mf
Lenart Zajc

Lenart Zajc: Ne represiji!

Tej vladi ne zaupam, ker premier grozi novinarjem, ki se drznejo poročati drugače, kot si želi on sam! Ker jemlje novinarske izjave iz konteksta, zato da skuša s pritiskom, skoraj linčem ogorčenih množic ustrahovati posamezno novinarko! Ne zaupam ji, ker naroča nujno medicinsko opremo preko davčnih dolžnikov! Predvsem pa ji ne zaupam, ker sama bolj zaupa represiji kot lastnim državljanom!
29. marca 2020/by mf
Dr. Patrick Vlačič

Dr. Patrick Vlačič: Fake News*

Vsi, ki pošiljajo znanstvene in kvazi-znanstvene in druge novice so odgovorni za to novico v podobni meri kot tisti, ki jo je ustvaril. Forwarderji bi lahko to imeli pred očmi. Toliko »fake news-ov«, kot jih je zaslediti odkar je izbruhnil Covid-19, že dolgo ni bilo.
28. marca 2020/by mf
Sonja Lokar

Sonja Lokar: No pasaran!

Glavni nauk te zgodbe je po mojem ta, da smo se kot družba, pod pogojem, da ohranimo in še povečujemo  svojo kolektivno sposobnost kritičnega in solidarnega odzivanja, sposobni upreti madžarskemu scenariju, kjer je Orban pravkar zaprl parlament in za neomejen čas prešel na vladanje z dekreti. V naših rokah je: No pasaran!
27. marca 2020/by mf
Dr. Lev Kreft

Dr. Lev Kreft: Naj država in lastnina vzgajata ljudstvo ali naj ljudstvo vzgaja državo in lastnino?

Načelno sta možni dve taktiki avtoritarne politike: tista, ki hoče nekaj početi z ljudmi, in zato uvaja podreditev in disciplino; in tista, ki hoče nekaj narediti za ljudi. Obe sta nevarni, še posebej, ker se najbolj avtoritarne skušnjave poslužujejo najbolj perfidnih daril ljudem - in imajo za to na voljo vedno več sredstev.
27. marca 2020/by mf