Evropsko javno tožilstvo in nezakonita dejanja aktualnega predsednika vlade

Najprej bi želela poudariti namen Evropskega javnega tožilstva (EJT). Obstoječe institucije (EU in nacionalne) so se pokazale nepristojne ali neučinkovite glede pregona kaznivih dejanj na škodo proračuna Evropske unije. Govorimo o oškodovanju, katere vrednost ocenjuje Evropska komisija na okoli 500 milijonov evrov letno. Tudi našega denarja. Ustanovitev EJT je predvidela že Pogodba o delovanju EU in Slovenija je od začetka razprave podpirala okrepljeno sodelovanje.

Sedanja vlada se s svojimi dejanji ne le odmika od sprejete politike, temveč povzroča škodo tudi drugim članicam EU. EJT prav s svojo strukturo zagotavlja, da so zastopani vsi nacionalni pravni sistemi, da preiskave in pregon v svojih državah članicah načeloma izvajajo tožilci, ki poznajo posamezni pravni sistem. Gre za zapletene in izpopolnjene sisteme goljufij, več držav in več nacionalnih pristojnosti. Ovire so nacionalne zakonodaje, jezikovne težave, viri in seveda tudi določanje prioritet. Dobro koordiniran pregon organiziranega čezmejnega kriminala je nujen, na kar je večkrat opozorilo tudi specializirano državno tožilstvo. S tem, da Slovenija ne izpolni svojih obljub, otežkoča delovanje EJT in učinkovit pregon kriminala ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah članicah EJT. Lahko samo zaključimo, da preganjanje korupcije in kriminala ni med prioritetami aktualne vlade.

Predsednik vlade je šel še korak dalje. S svojim tvitanjem je užalil tudi vodjo EJT Lauro Kövesi in ji očital politične igrice. Namesto, da bi Slovenija, tako kot v preteklosti, tudi danes dala polno podporo začetku delovanja EJT in se pridružila željam uspešne borbe proti korupciji in kriminalu.

Kakšna bodo nadaljnja dejanja aktualne vlade? Ali bo vztrajali pri nezakonitih dejanjih, ki jih je obsodila vsa pravna stroka, tudi tista njej naklonjena. Ali se bo zaustavila pri tem, da bo s svojim zadnjim izumom ponovila postopek, enkrat ali večkrat… dokler ne bo na mizo dobila predloga, ki ji bo povšeči? Tudi sama se pridružujem izrečenemu mnenju, da verjamem in upam, da med tožilci ni takih, ki bi delali v prid ene ali druge vlade. Ali pa bo naša sedanja vlada želela, verjetno podkrepljena s kakšnim »strokovnim« mnenjem, izstopiti iz EJT, kakor je že razbrati iz groženj Janeza Janše? Obnašanje vlade bomo plačali z izgubo (kolikor nam je še ostalo) ugleda Slovenije v tujini. In izguba ugleda ima posledice. To bi lahko lažje povedali izkušeni finančniki kot diplomati.

Nezakonito ravnanja vlade je obsodil tako generalni državni tožilec kot Državno tožilski svet, ki je napovedal aktivnosti. Ministrica je po mesecih molka odstopila. Prav je povedala predsednica Društva državnih tožilcev, da ta vlada od besedne zveze vladavina prava pozna le prvo, o pravu nima pojma.

Uredba Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva zavezuje tiste članice, ki so se odločile za pristop k njej. Je pravni akt, sprejet v okviru EU, ki se po 3.a členu Ustave v Sloveniji uporablja neposredno in v skladu s pravno ureditvijo EU. Usmeritev delovanja Slovenije na tem področju je sprejel Državni zbor, delovanje EJT smo podprli na Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve tudi skladno z deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije.

EJT je organ EU, ki neodvisno od držav članic in drugih institucij EU (čeprav v sodelovanju z njimi) opravlja funkcijo pregona storilcev kaznivih dejanj. Izvaja svoje pristojnosti v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji, ki spadajo v njegovo pristojnost in so storjena po datumu začetka veljavnosti uredbe. EJT prevzame naloge preiskave in pregona, ki so mu dodeljene s to uredbo, z dnem, ki se določi s sklepom Komisije na predlog evropskega glavnega tožilca po ustanovitvi EJT.

Evropski delegirani tožilci so pristojni za tiste preiskave in pregon, ki so jih začeli, ki so jim bile dodeljene ali ki so jih prevzeli na podlagi pravice do prevzema zadeve. Sledijo le usmeritvam in navodilom stalnega senata, pristojnega za zadevo, ter navodilom pristojnega nadzorujočega evropskega tožilca.

Govorimo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije v povezavi s subvencijami in pomočmi (predložitev nepopolne ali napačne dokumentacije ali izjav, prikrivanje informacij o zlorabi, uporaba sredstev v drugačne namene, kot so bila dana), v povezavi z izdatki (predložitev napačne ali nepopolne dokumentacije, prikrivanje informacij o zlorabi) in v povezavi s prihodki (predložitev nepopolne ali napačne dokumentacije, prikrivanje itd.). Poleg navedenih dejanj direktiva kot povezana dejanja z goljufijo proti finančnim interesom EU navaja še: pranje denarja, pasivno korupcijo, aktivno korupcijo in poneverbo.

Zakaj poudarjam neodvisnost EJT? Prav zaradi tega, ker EJT izvršuje svoje pristojnosti na ozemlju članice neodvisno, verjamem, da sicer ne brez težav, a navkljub vzponu politikov, ki jim preganjanje korupcije in kriminala ni med prioritetami. Seveda bi se naš predsednik vlade najraje zgledoval po sosedi, kjer (če poenostavim) so v postopku črpanja EU sredstev ugotovili napake in investitorju naložili plačilo pogodbene kazni, ki pa jo je poravnal državni proračun, pri čemer je gospodarska družba, torej kaznovani investitor v lasti sorodnika nosilca najvišje oblasti.

Smo pa zopet prišli do situacije, ko so se tako EU kot naša pravila izkazala za nepripravljena na neupoštevanje postopkov pravil in lastnih zakonov, nelojalno sodelovanje in nezakonita ravnanja najvišjih vej oblasti. Vendar obstajajo pravni instrumenti, res pa je, da v demokraciji postopki lahko tečejo dolgo.

Vprašanje za nas državljanke in državljane pa je, katere preiskave EJT so lahko tako obremenilne za aktualne posameznike v vladi in podpornike okoli nje, da jih EJT samo – z že imenovanim s strani Sveta Evrope evropskim tožilcem Brezigarjem, brez pomoči drugih delegiranih tožilcev – (še) ne bo moglo pričeti?!

Uspešno delo Evropskemu javnemu tožilstvu želim!