Strateške zmote Rusije

Po več mesecih vojne še vedno ne moremo popolnoma razumeti, kako neumno se je Rusija zapletla v vojno v Ukrajini. Ne le, da krši ustanovno listino Združenih narodov, temveč je storila tudi veliko strateških napak.

Rusija nima razrešenih vprašanj meje s številnimi sosedi, med njimi tudi z Japonsko in Kitajsko. Še več, v zadnjih letih je z velikimi napori stabilizirala svoje gospodarstvo in pričela z gospodarsko rastjo ter odpravljanjem revščine. Rusija ima nešteto regij, kjer ponekod živijo celo v 19. stoletju. A po tej vojni bo nazadovala za nekaj desetletij.

Naslednja velika strateška napaka je v tem, da bo izgubila veliko prijateljev. Verjetno je to največja in nenadomestljiva izguba. Potrebno bo več kot eno generacijo, da se to popravi. Je razočarala vse, ki so Rusijo ali Sovjetsko zvezo videli kot zmagovalko v vojni z nacifašizmom in kot podpornico kolonialnega osamosvajanja.

Tretja strateška napaka pa je vojaškega pomena. Pokazalo se je, da je v sodobnem svetu razvoj orožja tako hiter in da so članice Nata toliko spredaj v tehnološkem razvoju, da je bilo izredno nespametno zaplesti se v spor z Natom. Ni se moč znebiti vtisa, da je ukrajinska vojna poslednji udarec z repom nekdanje velesile. Po tej vojni Rusija ne bo več svetovna velesila. Namreč svetovna velesila je tista država, ki jo kot tako prepozna mednarodna skupnost. Ostal bo le še strah pred njeno agresivnostjo.

Putin in ostali so spregledali še eno pomembno zadevo. V 21. stoletju je življenje popolnoma drugačno. Mlade generacije so okusile dobrobiti razvoja in globalizacije. Imajo dostop do visoke življenjske ravni. Vojna za mlado generacijo ni opcija, razen za tiste, ki živijo z opranimi možgani ali daleč v preteklosti. Mladi ruski vojaki, ki so okusili blagodejnosti novega načina življenja, niso pripravljeni za njim nerazumne ideale žrtvovati dobre službe, standard ali celo življenja. Zato je težko vzdrževati visoko moralo med vojaki, posebno če ta vojska ne brani lastnega ognjišča. Kmalu bo tudi povprečnemu ruskemu državljanu postalo jasno, da je zunanja nevarnost za rusko ozemeljsko integriteto samo v glavah nekaterih politikov. Moderna vojska na zahodu ceni življenja vsakega vojaka in se opira na visoko vojaško tehnologijo, kar ruski vojski manjka. Ruska vojna v Ukrajini je vojna iz prve polovice 20. stoletja. Zaupanje v lastne obrambne sile, tudi kar je rekel nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, »naše atomsko orožje je še močnejše od vašega«, je razširjen način mišljenja na zahodu, zato tudi ni prevelike panike.

Skratka, ruska agresija na Ukrajino je mešanica zastarele imperialistične doktrine 19. stoletja in vojaške taktike prve polovice 20. stoletja, blefiranja in napačnega dojemanja razmer v svetu. Zahodna Evropa in ZDA niso več svet imperializma ali kolonializma. Danes je to drugačen svet, tudi s svojimi napakami in zmotami, a tudi z veliko pozitivnih prvin, od katerih je ena najpomembnejša: življenje je na zahodu veliko več vredno od ideologije ali političnih ciljev.

Prenovljena Rusija je pred tridesetimi leti sprejeta v mednarodni red z odprtimi rokami. Postala je sestavni del svetovne ureditve brez železne zavese. To je v zadnjih dvajsetih letih sistematično izpodkopavala. Na žalost si je ostali svet naivno zatiskal oči. Ruska strategija je strokovnjakom bila jasna že ob dogodkih v Čečeniji in na Kavkazu, ne pa še politiki na zahodu. Takrat bi bilo Rusijo veliko lažje zaustaviti, tudi zato, ker je bila še globoko v obdobju gospodarske obnove po razpadu Sovjetske zveze. Premalo je svet tudi vložil v mirno reševanje sporov. Mirno reševanje sporov je eno najbolj pogosto kršenih načel Združenih narodov. Zato je na žalost včasih potrebno mirno razreševanje sporov braniti – z orožjem.