Lenart Zajc
Pisatelj
Še bolj na noro in še bolj na poskok
… in ko misliš, da bolj noro ne more iti, gre »še bolj na noro in še bolj na poskok«, bi rekel Bedanc. Namreč, ko komercialna televizija postreže z vestjo, da so Slovenci masovno pritisnili na obalo, s čimer naj ne bi ogrožali le seb,e pač pa tudi vse vrle Primorce, kar dokumentirajo le s sliko nekaj ob cesti parkiranih avtomobilov, ki imajo registracije iz notranjosti, podivja vsa Slovenija. Mariborčani preklinjajo Ljubljančane, češ »ve se, kdo hodi na morje«, Ljubljančani vračajo s trditvijo, da je šlo za Gorenjce, ti trdijo, da oni ne gredo dlje od Bleda in, da so vse skupaj zakuhali Mariborčani, kar naj bi bilo razvidno iz pričujočih avtomobilskih registracij. Nihče ne pomisli, da registracija ne priča nujno o stalnem bivališču lastnika, še manj, da četudi gre za izletnike gre v najslabšem primeru za nekaj desetin neodgovornežev!
Dobro, do sem gre. Javnost, še zlasti, če je primorana dolgo tičati med štirimi stenami, je nagnjena k impulzivnosti in histeričnim reakcijam po družbenih omrežjih. Zaskrbljujoče pa je, da je na videz z enako histerijo in popolnoma brezglavo reagirala tudi vlada! Zakoni, ki jih je sprejela so odraz njene panike. Vendar gre za drugačno paniko kot zajema državljane: ne gre za paniko, ki bi jo bolj od pričakovanega povzročilo razbohotenje zlohotnega virusa, tudi ne za paniko, ker bi vsi Slovenci bojkotirali samoizolacijo. Nasprotno, vlada je bila v krču, ker ni mogla stopnjevati restriktivnosti. Pač, vlada pod trenutnim predsednikom se je že pred leti izkazala z nagnjenostjo k avtoritarnosti, restriktivnosti in sankcijam. V zdajšnjem trenutku, ko se je večina državljanov vedla zgledno in vzorno spoštovala vsa navodila in priporočila, pač takšnih stanj ni mogla uvajati. Brez slednjih pa njena osnovna agenda – orbanizacija Slovenije – ni mogla delovati.
Tendencioznost POP TV–jevega poročanja, ki je, mimogrede, to televizijo diskreditirala in jo postavila na raven Nove 24TV, je vladi dala težko pričakovani izgovor za aktivnost. Ne glede na to, da se je s paketom zakonov podelala na človekove pravice in ustavne svoboščine in ne oziraje se na dejstvo, da deluje kot patetična, v razredu izgubljena učiteljica, ki zaradi parih zdraharjev kaznuje ves razred, je kaznovala vse Slovence, ki ves čas spoštujemo tako zakone in priporočila. Ta vlada je s tem paketom zakonov dokazala, da nam, državljanom in lastnemu ljudstvu, izmed katerega so jo nekateri celo volili, ni sposobna zaupati drugače kot s silo. Nobena samotolažba, da so tudi drugod na vzhodu poteptali človekove pravice in so v boju proti virusu še bolj diktatorski od nas, ne opravičuje brutalne totalitarnosti, ki nam jo hočejo vsiliti: sledenje državljanom, vdiranje policije v domove na osnovi suma policista, brez sodnega naloga, zaklepanje državljanov v občine, prepoved kolesarjenja…
Ob vsem tem težnja vlade po aktiviranju člena 37 .a vodi do le enega smiselnega razmisleka: vojsko hočejo na mejah, da bodo sprostili policijo, s katero bodo zatrli vsakršne državljanske svoboščine! Pod pretvezo suma bolezni bi, podobno kot na Kitajskem, policija vdirala v domove oporečnikov in osamila vse, za katere menijo, da se vladi ne bodo brezpogojno pokorili, za takšno početje pa potrebuješ zadostno število voljnih policistov. Seveda upam, da se motim, in upam, da zaradi spodobnosti določenih ljudi, ki delujejo v tej vladi, predvsem pa v policiji, takšen režim pri nas ni mogoč. Ampak vendarle z aktivacijo člena 37. a. pospešujemo tempo »še bolj na noro, še bolj na poskok« in totalitarizmu na stežaj odpiramo vrata!