dr. Jernej Štromajer
Član Predsedstva SD in strokovni sodelavec Poslanske skupine SD
6. januar 2022
Eno leto po napadu na ameriško demokracijo
Danes mineva leto dni od napada množice podpornikov nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na sedež ameriške zakonodajne veje oblasti. Napad se je zgodil po shodu, na katerem je govoril tudi Trump, in v času, ko so v senatu uradno preštevali elektorske glasove, ki so formalno potrdili zmago Joeja Bidna na novembrskih volitvah.
Ker je kot formalni predsednik senata proceduro vodil takratni Trumpov podpredsednik Mike Pence, so – spomnimo – protestniki med drugim pozivali tudi k temu, da se Pencea obesi. Ja, prav ste prebrali (če ste slučajno pozabili): pred letom dni so Trumpovi podporniki ob vdoru v ameriški Kapitol želeli obesiti zvestega Trumpovega podpredsednika in dolgoletnega konservativnega republikanskega politika Mika Pencea. Zakaj? Zato ker je opravljal svojo ustavno vlogo in nalogo pri verifikaciji zmage Bidna na volitvah ter ni želel sodelovati v neosnovanih teorijah zarote, da naj bi Trumpu demokrati ukradli volilno zmago (po tem dnevu so številne revizije in sodišča večkrat potrdili Bidnovo zmago).
Zakaj velja spomniti na to? Ker Trump in njegovi podporniki še danes ne priznavajo poraza na novembrskih volitvah. In tega očitno nikoli ne bodo priznali. Ne samo to, številni republikanci danes celo trdijo, da Kapitola lani niso napadli Trumpovi podporniki, ampak naj bi to bili kar demokrati sami ali celo “antifa”. Dejstvo, da je Trump v videu na dan napada protestnikom povedal, da jih “imajo radi” in da so “zelo posebni”, je zanje nepomemben detajl; za vse ostalo so tukaj teorije zarote skupine QAnon.
“Alternativna dejstva”, kot je laži in manipulacije, ki jih uporabljajo Trump in drugi politiki, poimenovala nekdanja Trumpova svetovalka Kellyanne Conway, so politična strategija in način dela, ki žal ni ostal samo na drugi strani Atlantika. Preko propagandnih strankarskih “medijev” in trumpizacije Twitterja so našla mesto tudi v arzenalu političnega delovanja desnice v Sloveniji. Saj se še spomnite, kako je bil lani po volilnem torku Janša prepričan v Trumpovo zmago in mu celo javno čestital?
Zato velja ob obletnici napada na enega od stebrov ameriške demokracije spomniti, da nas naslednjih dobrih 100 dni do parlamentarnih volitev v Sloveniji čakajo turbulentni in naporni časi. Upajmo, da bodo naše demokratične institucije, delitev oblasti in demokracija kot taka vzdržale in ne bodo klonile pred slovenskimi Trumpi – ki bodo podobno kot on uporabili vse možne zvijače, da bi se obdržali na oblasti.
In samo upamo lahko, da ne bomo 25. aprila letos (ponovno) brali teorij zarot “Tomaža Majerja”, ki jim bodo nasedali podporniki slovenske desnice, širila pa jih bodo njihova propagandna orodja in orožja.