
Dr. Igor Šoltes
Predsednik strokovnega sveta SD za pravosodje, nekdanji predsednik Računskega sodišča RS in nekdanji evropski poslanec
Premagajmo Janšo, ustavimo korupcijo
Danska, Finska in Švedska predstavljajo sinonim uspešnih držav z zavidanja vrednim javnim zdravstvenim, izobraževalnim in razvojnim modelom. To so tudi države, v katerih ljudje želijo živeti, se tja priseljujejo in želijo tam uresničevati svoje podjetniške in življenjske cilje. Vse tri države s trdnim socialdemokratskim modelom urejanja družbenih odnosov so globalno konkurenčne in visoko produktivne. Bruto družbeni proizvod Danske je na primer 53.000 evrov. Nasprotne pridevnike pa lahko uporabimo za opis Bolgarije, Madžarske in Romunije, ki spadajo med manj uspešne države Evropske unije, iz katerih se ljudje izseljujejo, njihova gospodarstva so manj konkurenčna, sistemi javnih storitev šibki ali deloma celo nedelujoči, zadovoljstvo ljudi z življenjem in delovanjem države pa bistveno nižje kot na severu kontinenta. Bruto družbeni proizvod Bolgarije je 6.800 evrov, kar je skoraj 8-krat manj kot na Danskem.
Razlik med obema skupinama primerjanih držav je seveda veliko, toda v eni točki je mogoče videti in razumeti bistveno razliko. Danska, Finska in Švedska so države z najnižjo zaznavo korupcije v Evropi. Bolgarija, Madžarska in Romunija pa so na drugi strani države z najvišjo zaznavo korupcije. Če pogledamo lestvico vseh držav, lahko že na prvi pogled ugotovimo, da ta razlika ni slučajna in da je stopnja korupcije močno povezana z uspešnostjo države, življenjskim standardom in blaginjo ljudi. Nižja kot je zaznava korupcije, gospodarsko in družbeno uspešnejša je država. Višja kot je korupcija, nižje so plače in manj je priložnosti ter dela.
Slovenija se pod taktirko Janeza Janše žal ponovno bližje skupini bolj skorumpiranih in manj uspešnih držav. Zato je tudi bruto družbeni proizvod Slovenije na prebivalca s približno 22.000 evri žal bližje Bolgariji kot Danski. Posledično enako velja za uspešnost in učinkovitost našega javnega zdravstva, javnega šolstva ter vseh drugih storitev in družbenih odnosov. Po oceni Transparency International je namreč Slovenija tokrat na lestvici nazadovala za tri točke (dosegla jih je 57) oziroma šest mest (s 35. je padla na 41. mesto). Tako malo točk smo nazadnje dosegli leta 2013, ko smo se uvrstili na še slabše, 43. mesto.
Skupno obema rezultatoma je, da je bil v času obeh zaznanih povečanj korupcije v Sloveniji na oblasti Janez Janša in SDS s sateliti. Zgodovina se nam iz vlade Janeza Janše v vlado Janeza Janše tako žal ponavlja. Povprečna ocena držav članic Evropske unije v letošnjem indeksu je tako 64 točk, kar Slovenijo ponovno umešča v spodnjo polovico ocenjenih držav v EU.
Zakaj je to tako pomembno? Ker zaradi korupcije v Sloveniji zaslužimo manj, živimo slabše in imamo manj razvojnih prihodnosti. Ker se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 % slovenskega BDP. Zaradi korupcije tako letno izgubimo skoraj 1700 evrov na prebivalca. To je enako 20.000 neprofitnim stanovanjem ali kar za 24 let brezplačnih kosil za učence in dijake. Da, vse to nam odnesejo prirejeni razpisi, dogovorjeni posli, napihnjene cene in favorizirani izvajalci. Vse to nam odnese skrivanje odločitev pred javnostjo, pomanjkanje nadzora in integritete. Vse to nam odnesejo pohlepni ljudje, ki jim ni mar za vaše zdravje, kakovost vašega življenja, naše okolje ali prihodnost naših otrok. Vse to nam odnesejo ljudje, ki svoje prihodke po vrhu vsega običajno skrijejo še v davčne oaze, s tem še dodatno obremenijo vaše družinske proračune in še ošibijo javne storitve naše države.
To moramo spremeniti. Ker imamo v Sloveniji dovolj denarja, da bi lahko živeli bistveno bolje in zaslužili bistveno več. Če se le odločimo in če k boju proti korupciji prispevamo vsi. S svojim zgledom in z ničelno toleranco do vsakršne koruptivne prakse. Namesto zaščite kriminalcev, kar je poskušala s spremembo kazenskega zakonika storiti vladajoča garnitura, moramo zaščititi žvižgače, okrepiti javni nadzor in bolje opremiti ter usposobiti organe pregona. Z dobrim načrtom je to mogoče narediti. Predpogoj za začetek tega procesa pa je, da 24. aprila 2022 na volitvah Tanja Fajon premaga Janeza Janšo in da skupaj v Slovenijo vrnemo vladavino prava. Da se od Madžarske, Romunije in Bolgarije ponovno obrnemo k mnogo uspešnejši skupini držav, kot so Danska, Finska in Švedska. V prvi skupini držav prevladujejo populistični avtokrati. Skandinavske vzore vodijo socialdemokratske vlade s tremi močnimi ženskami na čelu.
Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Dan upora proti okupatorju prikazuje tudi naša prizadevanja za nov, boljši in pravičnejši svet

Neva Grašič: Čez mavrico do sosednje Madžarske
