dr. Jernej Štromajer
Član Predsedstva SD in strokovni sodelavec Poslanske skupine SD
Javnomnenjske raziskave se lahko tudi zmotijo
Ankete ne le merijo, ampak tudi oblikujejo javno mnenje
Ta teden sem nekaj malega uspel povedati (kolikor je bilo objavljeno) o javnomnenjskih raziskavah v oddaji Tarča. Vendar objavljeno vsekakor ne pokrije vseh zadev, ki jih je o tej temi treba izpostaviti. Zato: malo več spodaj.
Kako javnomnenjske raziskave vplivajo na javno mnenje?
- gre za meritev v določenem prostoru in času in tako odraz situacije, ki se lahko že naslednji dan spremeni;
- pri anketah je ključno biti pozoren na trende: saj lahko skozi daljše časovno obdobje (ob ustrezni standardizirani metodologiji) vidimo gibanje in spremembe meritev (npr. podpore strank) skozi čas;
- javnomnenjske raziskave niso zgolj trenutna analitična javnomnenjska poizvedba (“snapshot”), ampak imajo tudi demonstracijski efekt (npr. kako podpora strank pada/raste skozi čas ipd.) in kot take tako niso samo ocena stanja, ampak imajo tudi vpliv na javno mnenje (kakšen, je druga debata).
Kaj vpliva na rezultate, ki jih vidimo v medijih?
- nikakor ni nepomembno, kako je postavljeno vprašanje: katere opcije so anketirancu na voljo: ali gre za odprti (odgovor na priklic) ali zaprti tip (izbor iz seznama ponujenih opcij) vprašanj; ter tudi kako je zastavljeno vprašanje (s tem se namreč da do določene mere “sugerirati” odgovor v eno ali drugo smer);
- na posamezen pojav/rezultat lahko vpliva tudi aktualno/trenutno dogajanje, o katerem se v trenutku poteka meritve veliko in odmevno piše oz. poroča v medijih. A nato lahko določena zadeva ali oseba tudi hitro “pade z radarja” pri naslednji anketi;
- pomembno je, da ima raziskava ustrezen vzorec (ki mora biti naključeno izbran in reprezentativen glede na demografijo), da se lahko sploh ustrezno ujame populacijo, da lahko dobimo rezultat, ki dejansko ustreza realnemu stanju. Pri tem velja spomniti: večji kot je ustrezen vzorec, večja je zanesljivost raziskave (interval zaupanja). A hkrati ne smemo pozabiti: večji vzorec = višja cena raziskave. Zato se vecinoma išče zlato sredino. In zato gre pri teh zadevah tudi za vprašanje verjetnosti (ob tem, da na tej podlagi trdiš nekaj za celotno populacijo, je treba v obzir jemati tudi interval zaupanja in statistično napako).
Ali se lahko javnomnenjske raziskave “kupijo”?
- odgovorne profesionalne medijske hiše z resnim renomejem ali podjetja/agencije, ki merijo javno mnenje, si tega (načeloma) ne bi smele dovoliti, saj: 1) podjetja/agencije še zdaleč ne živijo samo od meritev politike in bi lahko, če bi se to izvedelo, ostala brez drugih, zanje pomembnejših komercialnih naročnikov; 2) odgovorni mediji pa bi izgubili zaupanje svojih bralcev/poslušalcev (slednje sicer ne velja za “medije”, ki so v resnici “propagandno orodje in orožje” -> recimo kakšne politične stranke);
- lahko pa na rezultate/odgovore (kot rečeno) vplivajo zahteve naročnika na način, kako se postavi vprašanje npr.: kakšen je vrstni red možnosti za odgovor; ali so vprašanja odprtega tipa, kjer je potreben spontan priklic ipd.;
- ni pa nemogoče, da bi kdaj kdo: ne z vidika poročanja javnosti o aktualnem dogajanju, ampak z vidika oblikovanja javnega mnenja lahko manipuliral z anketnimi podatki, kjer bi metodologija ali vprašanja bila prilagojena. Ampak v tem primeru ne gre za medijsko poročanje, ampak za propagando. Zato je pri teh zadevah vedno pomembno vedeti: kdo je naročnik, kdo je izvajalec in kakšna je metodologija raziskave;
- poznamo tudi primer Avstrije, kjer naj bi desni populist Kurz oz. ljudje iz njegovega kroga z javnimi sredstvi podkupovali medije in v javnost plasirali prirejene javnomnenjske raziskave za lastno korist -> ampak to je že druga zgodba.
Naj ob tem spomnim samo še na nekaj: javnomnenjske raziskave se lahko zmotijo (a pogosto so znotraj statistične napake in intervala zaupanja). Kljub temu velja spomniti na: meritve pred referendumom o Družinskem zakoniku ali pa na vzporedne volitve prvega kroga zadnjih predsedniških volitev v SLO na TV Slovenija. No ali pa: exit poll o Brexitu ali ankete o Hillary Clinton ob ameriških predsedniških volitvah leta 2016 (simptom odgovarjanja na vprašanja na način, kot se domneva, kako si želi večina).
Pod črto: ne glede na rezultate javnomnenjskih raziskav (danes in vse do konca aprila) je pomembno, da v največji meri vsi gremo v nedeljo 24. aprila na volitve. Tako bomo edino dejansko lahko vplivali na rezulat, ki bo imel velik vpliv na naša življenja (najmanj) za naslednja 4 leta. Saj dokler ne bo preštet zadnji glas, ne bomo vedeli, kaj bo prinesel ponedeljek po volilni nedelji.