Kultura dialoga bi morala biti glavno vodilo za čas, ki prihaja
Na posvetu s pomenljivim naslovom »Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta« je predsednica SD Tanja Fajon gostila strokovnjake na področju medijev in kulture, ki so vsak zase prepoznaven in kritičen glas v družbi. Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja Širok, Boris Bergant, dr. Sandra Bašić, Robert Waltl.
7. februar 2021
»Kultura dialoga bi morala biti glavno vodilo za čas, ki prihaja,« je podarila Tanja Fajon, ki je uvodoma opisala stanje na področju medijev in kulture: »V Sloveniji smo priče napadom na neodvisne medije, svobodo izražanja ter na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture. Dogaja se samocenzura novinarjev, strokovnjakov, samozaposlenih v kulturi, direktorjev javnih inštitucij, predstavnikov nevladnih organizacij. Pomembno je, da demokratično vzpostavljene institucije delujejo v javnem interesu. Ljudje zaslužijo verodostojne in preverjene informacije, svobodo izražanja in pravico do kritičnega mišljenja.«
Pisatelj in kolumnist dr. Miha Mazzini, ki pogosto kritično piše o slovenski družbi, je izpostavil tezo britanskega zgodovinarja Evansa, da ima vsaka država preden zdrsne v avtokracijo izbiro, ali bo normativna država, v kateri veljajo zakoni za vse, ali pa bo država privilegijev, kjer si bodo lahko nekateri privoščili precej več. In to se po njegovem zdaj dogaja v Sloveniji: »Zdi se mi, da v Sloveniji divja bitka za privilegij«. Kot primer je navedel omejitve, ki so veljale med epidemijo, ki pa so jih predstavniki vlade sami kršili: »To pomeni, da se nismo odločili za spoštovanje zakonov, ampak za privilegije. Zato zdaj vsi hočejo privilegije. In če je vse dovoljeno in je edini kriterij, kdo je naš, potem smo nenadoma deležni grozovito slabih TV oddaj, slabe poezije, slabe literature, grozljivih proslav«.
Dr. Nataša Pirc Musar, odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka in novinarka je prepričana, da sedanja oblast poskuša ustrahovati ljudi. Pokazatelj tega so tudi primeri, s katerimi se danes srečuje kot odvetnica: » Vladajoči poskušajo tiste, ki še imajo pogum se oglašati, ustrahovati z nerazumnimi in pravno povsem neutemeljenimi globami, z izbiro povsem napačnih pravnih sredstev. Kot odvetnico in pravnico pa me je najbolj strah te popolne negacije ustroja pravne države in tega, da se jim nič ne zgodi, pa vedo, da delajo neskladno z ustavo in zakoni.« In to je pokazatelj, da vlada dela vse, da bi bilo čim več ljudi tiho, je prepričana Nataša Pirc Musar.
Zgodovinarka in dolgoletna voditeljica Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Kaja Širok je opozorila na oportunizem in konformizem, tudi njenih kolegov, ki so »poniknili v tišino in laži«. Po njenem mnenju se morajo kulturni ustvarjalci in tudi raziskovalci temu zoperstaviti: »Pomemben je glas tistih, ki bojujejo to bitko, da se javno prepozna kot javno, da je kultura javna dobrina. Ni lahko, ampak na tej poti nas ni malo«.
Direktor Mini teatra Robert Waltl je izpostavil težave nevladnih organizacij, ki so pod to vlado izgubile pomemben del javnih sredstev v času epidemije, ko tudi niso imele možnosti za zaslužek: »Na izkušnji Slovenske tiskovne agencije (STA) je bilo jasno, da nihče od nevladnih in kulturnih organizacij ni na varni strani«. Waltl je pozval tudi k sodelovanju demokratičnih političnih sil in civilne družbe za Slovenijo.
Boris Bergant, dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, ki je s skupino strokovnjakov pripravil nov predlog zakona o RTV Slovenija, je odprl zanimivo razpravo o medijih. Javni servisi so povsod v Evropi pod velikim političnim pritiskom, v Sloveniji pa imamo o še zastarelo zakonodajo, je dejal Bergant. Zakon o RTV Slovenija je iz leta 2005, vmes smo že zamenjali tehnologijo iz analogne v digitalno, je opozoril: »Od leta 2012 se niso spremenili prihodki , potrebe pa so se povečale, saj so se dvignile plače. In zato smo se odločili, da dvignemo glas«. Bergant je prepričan, da se brez podpore in sprememb javnemu servisu slabo piše. Opozoril je tudi, da »še nikoli nismo imeli organov upravljanja v RTV Slovenija v rokah ene politične opcije«. Kot zelo problematično je izpostavil, »da neki vladni organ ocenjuje vsebino javnega servisa in to vsak teden objavlja. Če to ni pritisk na uredniško politiko, naj me hudič vzame«. Po njegovem mnenju mora biti RTV Slovenija kot javni servis dobrina za vse, ne samo za vladajoče.
Dr. Nataša Pirc Musar je ob tem predsednico SD Tanjo Fajon izzvala z vprašanjem, ali se je SD kot stranka pripravljena umakniti iz javnega servisa. Tanja Fajon ji je odgovorila, da s tem nima težav: »Javni servis mora biti politično nedotakljiv. Sem prva, ki dam svojo besedo za to«.
Profesorica, medijska strokovnjakinja in aktivistka, dr. Sandra Bašič Hrvatin pa je izrazila prepričanje, da vladajoča politika sploh ne želi prevzeti javnega servisa: »Oni niso sposobni nobene kreativne politike. Želijo demontirati celo državo in ustvariti vzdušje, v katerem ne bo zaupanja«. Po njenem prepričanju bi morala nova vlada v prvih 3 mesecih po prevzemu oblasti sprejeti nov Zakon o RTV Slovenija in Zakon o medijih: »Ljudem je treba dati jasno sporočilo, da se nikoli več ne bo dopustilo takšno lomastenje po medijih«.
Dejan Prešiček, predsednik Sveta SD za kulturo je na kratko predstavil načrt SD za področje kulture in medijev. Po njegovih besedah samo obljube niso dovolj: »Treba je imeti načrt in kompetentne ljudi, ki ga bodo uresničili. Potem lahko volivci tudi vprašajo, kaj smo naredili«. Socialni demokrati so s široko javno razpravo že pripravili osnutek Zakona o medijih, pripravljajo tudi Zakon o RTV, je povedal Prešiček, ki si želi nadaljnjega sodelovanja s civilno družbo.