SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Tanja Fajon

predsednica SD in evropska poslanka
30. junij 2021

Predsedovanje v rumenem jopiču

Slovenija s 1. julijem za pol leta prevzema predsedovanje Svetu EU, drugič, odkar je članica evropske družine.

»Razumimo to kot lep kompliment in veliko odgovornost,« je na proslavi ob 30. letnici Slovenije dejal predsednik Borut Pahor. »Razumemo jo (nalogo predsedovanja; op. a.) tudi kot izraz zaupanja in eno najlepših daril vsem nam ob 30. rojstnem dnevu,« je dejal premier Janez Janša.

Predsedovanje svetu EU je nedvomno pomembno, saj je to pravna obveza in redna delovna naloga vsake članice EU. Od leta 2007 poteka predsedovanje po vnaprej pripravljenem seznamu »trojk«, v katerem so upoštevani predhodni vrstni red držav članic, velikost in geografska lega, v vsaki skupini pa so ena velika, ena srednja in ena majhna država, vsaka predseduje 6 mesecev. Predsedovanje pomeni vodenje sestankov na vseh ravneh Sveta in pomoč pri zagotavljanju neprekinjenosti dela.

Predsedovanje Svetu EU ni torej za državo ne kompliment ne izraz zaupanja, še manj pa darilo. Je pa nedvomno odgovornost in priložnost, da država, tokrat Slovenija, pokaže svoje prioritete in skupno evropsko vizijo. Ne glede na svoje delo bomo na koncu deležni besed o »uspešnem predsedovanju in najboljših odnosih«. To je običajna diplomatska vljudnost in njenega pomena ne gre precenjevati. Sama si želim, da bi to vljudnost presegli – s pravim delom za prave evropske ideje. Ponosna bi bila, če bi se Slovenija pri tem resnično izkazala in požela pravo priznanje v mednarodni skupnosti.

Žal sem iz dneva v dan manj prepričana, da je to še mogoče.

Slovenija predsedovanje začenja z najnižjim ugledom, ki ga je kadar koli imela v mednarodni skupnosti. Zaradi ravnanj predsednika vlade je bila že nekajkrat obravnavana kot država, ki odstopa od evropske poti in evropskih vrednot. Nazadnje se je to potrdilo na Evropskem svetu prejšnji teden, ko je Janez Janša v družbi Orbana in Morawieckega branil sporni madžarski zakon o prepovedi vsebin o LGBTI v izobraževalnem procesu. Utrditev vtisa o Sloveniji so jasno prikazovali članki uglednih evropskih časopisov, ko so analizirali Janšo kot zvestega sledilca Orbanove iliberalne demokracije.

Slovenija se je s tem dejanjem primaknila še korak bližje madžarski avtokraciji in še bližje h gumbu za sprožitev 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, evropskega mehanizma, namenjenega varovanju evropskih vrednot in pravil.

»Če bomo našo prihodnost gradili na sprejemanju naše različnosti, se nimamo česa bati,« je dejal Janša na proslavi. In še: »Vemo, da so dvojna merila najhitrejša pot v razgradnjo vsake skupnosti, zato se bomo doma in v Evropi borili, da bodo za vse veljali enaki vatli.«

Njegovega metra se moramo bati. Že samo zaradi podpore premierja pri diskriminaciji manjšine je namreč jasno, da so njegove besede prazne in same sebi namen. Ve se, kaj je vladavina prava in kaj so kršitve evropskih pravil, kaj je demokracija, neodvisnost institucij, medijev, kaj so človekove pravice. Prezreti oziroma celo podpirati nepravilnosti, ki se dogajajo na Madžarskem in Poljskem, in jih promovirati v Sloveniji, je ne le povsem napačno, temveč tudi nevarno.

Resnično strašljivo je tudi spoznanje, da bo Svetu EU predsedovala vlada, ki neonaciste, oboževalce tistih, ki so skoraj pogubili celotno Evropo, danes označuje za bisere in v njihovem imenu pritiska na policijo. Za zaščito sprevrženih vrednot ljudi, oblečenih v rumene jopiče, si je tudi sama pripravljena nadeti rumeni jopič in rušiti ustavni red in pravno državo v članici Evropske unije. Te iste skupnosti, ki je utemeljena na zavezniškem boju proti nacifašizmu, na človekovem dostojanstvu, solidarnosti in miru.

Zato so vladna dejanja in ukrepi preprosto nepojmljivi in ne razumem, kako jih bomo kot predsedujoča država upravičili. In opravičili.

Želja vlade v času slovenskega predsedovanja je prispevati h krepitvi odpornosti in okrevanja, da bi čas po epidemiji Evropa izkoristila za obuditev svoje vizije najbolj inovativnega in zelenega gospodarstva na svetu. Podpiram to željo, čeprav je pripravljenost nanjo vprašljiva. Zato, ker so zanjo potrebne bistveno drugačne ambicije, kot jih je vlada pokazala pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Še bolj pa zato, ker bo pogovore o teh temah v imenu vseh nas vodila vlada, ki s svojimi zakoni posega v zaščito voda, sprošča možnosti za nebrzdane posege v krajino in naravo, hkrati pa njeni poslanci zanikajo podnebne spremembe.

Močno podpiram ambicijo, da slovensko predsedovanje prinese napredek pri ponovnem zagonu širitvenega procesa na Balkanu. Pričakovanja severne Makedonije in Albanije o začetku pogajanj za vstop v EU v času slovenskega predsedovanja so jasna in pričakovana. Regija potrebuje zanesljivo in jasno evropsko perspektivo in pomoč. Slovenija ima lahko ključno vlogo pri spodbujanju in zagotavljanju blaginje, zelene in digitalne tranzicije ter stabilnosti in miru. A če vlada Janeza Janše s tem misli zares resno, bi morala jasno obsoditi poskuse destabilizacije, kot je bil nedavni o preoblikovanju meja, ne pa da pri njih sodeluje tudi sama.

Janez Janša torej na evropski parket vstopa v rumenem jopiču. Zato bo še bolj viden. Pa tudi bolj ranljiv. Kajti ljudje ne verjamejo več praznim besedam. Siti so pretvarjanja. In predsedovanje Svetu EU ni elitna protokolarna maškarada. Je priložnost opozoriti nase in s pravimi potezami pustiti pravo sled. Zato si želim, da se Slovenija pri tem izkaže, da vlada z opustitvijo dosedanje retorike in metod to predsedovanje izkoristi za to, da v duhu evropskih vrednot in solidarnosti popravi nekaj napak in vsaj malo ublaži katastrofalen vtis, ki ga je v zadnjem letu pustila v evropskem prostoru. To je dolžna storiti za naše ljudi, za ugled naše države.

Decembra bo jasno, ali in v kolikšni meri ji je to uspelo. In ali bo Janša svoj rumeni jopič slekel ali ga zgolj preoblekel.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Meira Hot: Ali je država namesto nadomestila samozaposlenim »podarila« le... Dejan Židan: Občutljivi ekosistem kraškega sveta potrebuje največjo zaščito...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo