SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Milan M. Cvikl

predsednik Sveta SD za finance, razvoj in kohezijsko politiko

Slovenija žal ni med gospodarskimi zmagovalkami epidemije

Poznano je, da je Slovenija med poraženkami epidemije glede števila žrtev, ko smo bili nekaj časa v neslavnem vrhu svetu. Včeraj pa je The Economist objavil izbor indikatorjev, po katerem naj bi bila Slovenija med “gospodarskimi” zmagovalka epidemije. O tem piše npr. spletni medij SIOL.

Prvi odziv Socialnih demokratov na hvalisanje Vlade in naveden izbor indikatorjev je, da Slovenija tudi po gospodarskih kazalcih ni med zmagovalkami epidemije, še posebej zato, ker položaj posameznikov ni boljši kot je bil pred epidemijo in ker smo si nakopičili velik dolg, ki ga bomo še desetletja plačevali. Nismo namreč izvedli nobenega razvojnega niti strukturnega preboja, temveč gre v Sloveniji za porabo deset in več milijard evrov v treh letih za dajanje predvolilnih bonbončkov. In ta denar bo potrebno vrniti.

Prvi izbrani indikator kaže, da imamo sicer 1,2% rast BDP, kar je po lanskoletnem velikem padcu predvsem posledica visokega nadaljevanja zadolževanja v letu 2021 ter pospešitev iz javnih virov financirane domače potrošnje preko visokih izplačil dodatkov v zdravstvu in drugje (65% in več na plače) ter transferov. Slednji imajo vse bolj obliko predvolilnih bonbončkov. In ta rast tudi ni kaj bistveno boljša kot pri drugih državah, strukturno pa ni vzdržna. Zato imamo enega najslabših strukturnih javnofinančnih primanjkljajev.

Drugi indikator je prihodek v gospodinjstvih na osebo, ki se je v povprečju res povečal za 10,1%, a to je pred vsem posledica višje rasti gospodinjstev, ki ga financira država: torej ponovno dodatki oziroma rast plač v javnem sektorju ali pa se le-ta generira v finančnih ali monopolnih storitvah. Ne pozabimo, da na realno vrednost teh prihodkov vpliva inflacija. To potrjujejo zadnji podatki SURS za plače, ki pravijo, da je oktobra 2022 povprečna plača nominalno višja, realno nižja.

Povprečna plača za oktober 2021 je znašala 1.886,48 EUR bruto oz. 1.218,40 EUR neto; od plače za september 2021 je bila v bruto in neto znesku nominalno višja za 0,7 %, realno pa nižja za 0,2 %. Povprečna bruto plača je bila od plače za september 2021 višja le v javnem sektorju, in sicer za 2,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,6 %). V zasebnem sektorju je bila za 0,2 % nižja. Povprečna plača je najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, torej monopolnih sektorjih. Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.643,57 EUR) ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.643,20 EUR).

Če pogledamo še povprečje devetih mesecev leta 2021 v primerjavi z letom 2020, vidimo po podatkih SURS-a, da je nominalno rast plač v ozki državi kar 9,1%, v zasebnem sektorju pa 4,5% ali pol manjša. Povezava.

Ali drugače, gre za enkraten, kratkoročen dvig osebne potrošnje, ki ga financira zadolževanje države, kar dvakrat hitreje vpliva na rast potrošnje, ne pa dvig plač na podlagi ustvarjenega v gospodarstvu. To je napačna politika.

Tretji indikator odraža napihovanje plitkega borznega trga s katerimi se tudi ni za hvaliti, ker je rezultat zaveze NLB d.d., da mora izplačevati visoke dividende, spremembe maržnih politik države pri Petrol d.d., zaradi česar plačujemo dražji bencin in seveda rast cen delnic farmacevtov, kot odraz pandemije.

Četrti indikator 6,8 odstotne točke višje rasti investicij je rezultat začetih projektov pripravljenih dolga leta v vseh predhodnih vladah (3. razvojna os, drugi tir Divača – Koper in železniška infrastruktura) in pa seveda gradbene konjukture, ki je na eni strani posledica zaključevanja predhodnega večletnega finančnega okvira, ter pregrevanja nepremičninskega trga. Omejene gradbene kapacitete doma na koncu pomenijo, da imamo ali visoko domačo “gradbeno inflacijo” ali izvoz kapitala v tujino.

In peti indikator je rast javnega dolga v BDP, ki pa naj bi bila po predstavljenih podatkih med III. četrtletjem 2021 in konec leta 2019 le 7,4% odstotne točke višja. Ta podatek pa ni točen, prava številka je dvakrat višja rast deleža dolga v BDP in sicer 14%.

Preverbe številk kažejo, da je po podatkih EUROSTAT-a potrjen podatek o deležu javnega dolga v BDP konec leta 2019: 65,6% BDP in konec leta 2020: 79,8% BDP. Povezava.

Razlika ali prirast dolga v BDP je torej bila že v letu 2020 kar 14,2 odstotne točke BDP, kot razlika med 65,6% BDP v letu 2019 in 79,8% BDP v letu 2020.

Za leto 2021 velja, da imamo sicer enako še vedno zelo visoko rast javnega dolga, beležimo sicer rast BDP, a ne toliko, da bi se prirast v deležu javnega dolga v devetih mesecih leta 2021 prepolovil glede na prirast v letu 2020. Zadnji podatki s strani EUROSTAT, ki še ni objavil podatke za III. četrtletje 2021, jih pa je za II. četrtletje, kažejo, da znaša delež javnega dolga v BDP konec II. četrtletja 2021 77,9% BDP (kar pomeni, da je razlika do leta 2019 nekaj manjša in sicer 12,3 odstotne točke BDP). Povezava.

Za III. četrtletje leta 2021 podatki na EUROSTAT-u niso razpoložljivi, zato ni jasno kaj je upošteval časnik The Economist. A po podatkih SURS-a je bil bruto konsolidirani dolg sektorja države kot delež BDP 79,6%. Povezava.

To pomeni, da je prirast v izbranem obdobju 14 odstotnih točk BDP, torej dvakrat višji kot ga izkazuje tabela The Economista. Kar pomeni, da bi bili v rangu drugih držav, ki so visoko povečale javni dolg – Belgija, Francija, Nemčija in slabši kot vrsta drugih.

Če sklenemo, Socialni demokrati ocenjujemo, da Slovenija vodi pandemijo ne le s prevelikim številom žrtev, a tudi z gospodarskimi rezultati s katerimi se ni za hvaliti. Dejstvo je, da bomo to obdobje končali z dolgom tam okoli 80 in več odstotkov BDP. In te milijarde dolga bo treba vrniti.

Če bi držalo, da vlada ima večji fiskalni prostor kot ga ima, bi sedaj uradno razglasila epidemijo, izvedla ukrepe za omilitev inflacije na področju energetike, zmanjšala DDV, uvedla energetske vavčerje. A vsega tega ni, imamo samo selektivne ukrepe za predvolilne namene in za izbrane skupine.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Mija Javornik: Javni vrtci – pravica, dolžnost in vrednota?

Vlaganje v znanje in veščine je nesporno najboljša dolgoročna naložba za razvoj države. Zagotovitev pogojev, ki bodo omogočali kakovostno predšolsko vzgojo in varstvo vsem otrokom pa mora zato postati ključna naloga države. Sposobnost javnega financiranja ni samo stvar globine javne denarnice, ampak je predvsem stvar političnih prioritet. Brezplačni vrtci zato niso iluzija, ampak vprašanje vrednot in razumevanja, kaj je resnično pomembno.
5. februarja 2023/by Miha Damiš

ZA odzivno in učinkovito vlado

Slovenija je zaradi pogostih blokad precejšnja zamudnica glede sodobne organiziranosti vlade, novi zakon o vladi pa bo Slovenijo končno postavil na zemljevid držav, kjer se izvoljene vlade ukvarjajo s sedanjostjo in zlasti s prihodnostjo, ne pa s preteklostjo. Izzivov 21. stoletja namreč ni mogoče reševati z organiziranostjo vlade po vzoru 20. stoletja. Zato na referendumu glasujte trikrat ZA!
10. novembra 2022/by Miha Damiš

ZA vsem dostopno dolgotrajno oskrbo

Ne smemo dopustiti privatizacije sociale in zdravstva; ne tudi zaslužkom na račun starejših in črnemu trgu. Dolgotrajna oskrba je stvar vseh. In omogočanje dolgotrajne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo, je priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, novih načinov družbenega sobivanja, za nadgradnjo solidarnosti in pravičnosti v družbi. Od naše skupne sposobnosti dolgoročnega preoblikovanja in izboljšanja države blaginje je odvisno, ali bomo zmogli zares nasloviti ključne probleme časa. ZA družbo po meri ljudi.
9. novembra 2022/by Miha Damiš
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Kurenti tradicionalno obiskali Državni zbor6. februarja 2023 - 15:32
  • Šoltes: Zaščitimo novinarje pred cenzuriranjem, ustrahovanjem in utišanjem6. februarja 2023 - 10:26
  • Evropski parlament potrdil strožja pravila političnega oglaševanja6. februarja 2023 - 10:15
  • SD: Povišanje cen vrtcev ne sme pristati na plečih staršev3. februarja 2023 - 13:35
  • Evropski parlament izglasoval večjo zaščito delavcev v plaformnih oblikah dela2. februarja 2023 - 14:22
  • Ministrica dr. Dominika Švarc Pipan: Izpolnjujemo zaveze in ščitimo pravno državo2. februarja 2023 - 12:04
  • Tanja Fajon: Nesprejemljivo, da danes nekdo, ki dela poln delovni čas, ne doseže niti minimalne plače1. februarja 2023 - 19:27
  • Matjaž Han: Športu želimo vrniti, kar nam daje že vrsto let31. januarja 2023 - 15:18

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Dejan Židan: Država naj se odpove DDV-ju za gradbene posege in opremo, potrebne... SD: Vlada se hvali z gospodarsko uspešnostjo, najslabše plačani delavci pa...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo