SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

dr. Emilija Stojmenova Duh

Vodja digitalnega inovacijskega središča 4P DIH in predsednica Sveta SD za digitalizacijo
19. april 2021

Kaznovani, ker s(m)o zahtevali šolo

Policija in vojska mi nikoli niso bili tuji. Mama dela na ministrstvu za obrambo, njen brat je dolga leta preživel kot vodnik v vojski, po upokojitvi se je preselil h kriminalistični policiji. Očetov brat je bil komandir lokalne policijske postaje. Naš sosed je bil policist. Policiste in policistke sem vedno dojemala kot prijazne osebe, ki so se odločili, da bodo svoje življenje posvetili varovanju ljudi. Zmeraj, ko sem zagledala policista ali zgolj policijski avto sem se počutila varno. Da se mi nič hudega ne more zgoditi. Vse do nedavnega. Vse do takrat, ko so policisti začeli popisovati mirne protesnike, ki so javno želeli izraziti nestrinjanje z vlado in njenim početjem. V policijo sem dokončno izgubila zaupanje 9. februarja letos.

V torek, 9. februarja, je namreč v Mariboru potekal mirni shod, kjer je skupina dijakov zahtevala šolo. Navaličali so se, da jih nihče ne sliši, da se jim nihče ne posveča, da se z njimi nihče ne ukvarja. Dolgo so bili potrpežljivi. Razumeli so resnost epidemije in so zelo razumno in odraslo upoštevali vse ukrepe. Ampak potrpežljivost ni in ne more biti neskončna. Ko se je v Sloveniji odprlo skoraj vse, kar se je dalo odpreti, od frizerjev, kozmetičarjev do trgovin, je dijakom prekipelo. Zahtevali so pogovor z ministrico za šolstvo in bili izigrani. Tik pred zdajci je bil planiran sestanek odpovedan. Dijakom ni ostalo nič drugega, kot da svoje zahteve po odpiranju šol izrazijo javno z mirnim shodom.

Nekaj let je že minilo od takrat, ko sem tudi sama obiskovala gimnazijo. Vseeno pa ne tako dolgo, da bi pozabila, kaj mi je pomenila šola in pouk v živo. Ker sem obiskovala mednarodno gimnazijo v Mariboru, kjer nismo imeli profesorice makedonščine, sem že takrat imela pouk na daljavo. S profesorico, ki je poučevala v Skopju. In čeprav se je izjemno trudila, smo z ostalimi sošolkami iz Makedonije vsake šolske počitnice obiskovale profesorico v Skopju in imele tudi pouk v živo.

Ne. Pouk na daljavo nikakor ne nadomešča pouka v šoli. Pa ne gre zgolj za pouk. Šola predstavlja bistveno več kot samo pouk. Meni, ki sem se preselila v novo državo, je omogočila vključitev v družbo in pomagala pri pridobivanju znancev in prijateljev. Pri tem, da sem si v novem okolju postavila temelje, nad katerimi sem gradila svojo osebnost in prihodnost.

Zelo dobro sem razumela dijake. Še predobro. Zato sem jih na protestnem shodu podprla. Zato prejela kazen. In spoznala, da policija ni več takšna, kot sem jo imela v spominu.

Presenetilo me je že število predstavnikov policije na trgu. Konec koncev, zbrali so se otroci, ki so želeli jasno povedati, da imajo dovolj in da si želijo nazaj v šolo. Na začetku je ena od dijakinj prebrala ganljivo sporočilo, kako zaprtje šol vpliva na njih, na učni uspeh in njihovo zdravje. Spomnim se, da smo vsi ploskali, saj je bilo njeno sporočilo res lepo in pametno. Razmišljala sem, da jo občudujem, da zna pri teh letih napisati tako globoko besedilo.

Takoj, ko je zaključila svoj govor, so do nje pristopili policisti in popisali njene osebne podatke. Nato so nadaljevali  z drugimi dijaki, ki so imeli s seboj transparente. Nisem mogla verjeti, kaj se dogaja. Moji možgani niso mogli razumeti, da policistke (ne vem zakaj še zmeraj pričakujem več empatije pri ženskih predstavnicah?) in policisti popisujejo otroke, tudi mladoletne, ki zahtevajo šolo. Ampak tukaj se je šele začelo. Pravi šok se je zgodil kakšen teden zatem. Sama sem prejela plačilni nalog, enako kot polnoletni dijaki, medtem ko so mladoletni dijaki prejeli vabilo na sodišče. Ker smo zahtevali šolo. Ki se je tako ali tako odprla kmalu zatem.

Prejšnji teden so se začele obravnave. Najprej je bila na vrsti Daja. Danes je Matic. Kmalu bo na vrsti Katarina. Pogumni mladoletniki se morajo zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Ker so zahtevali šolo. Morali so si poiskati odvetnika. Ker so zahtevali šolo. Morali so se pripravljati na pritiske, tudi medijske. Ker so zahtevali šolo. Morali so se sprehajati do sodišča med približno 20 predstavniki policije, kot najhujši kriminalci. Ker so zahtevali šolo. In morajo čakati na sodnikovo odločitev ali jih bo kaznoval in kakšna kazen jih bo doletela. Ker so zahtevali šolo. V Sloveniji leta 2021.

Mladoletni dijaki se morajo zagovarjati pred sodnikom, ker zahtevajo šolo.

Foto: Sašo Bizjak/Večer

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Marko Koprivc: Zakaj prihaja do razhajanj med vladnimi ukrepi in predlogi strokovne... Mag. Marko Koprivc Dejan Židan: Zakaj vlada v svojih načrtih pušča neizkoriščene evropske...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo