Matjaž Han
minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Slovensko gospodarstvo bomo uspešno pripeljali čez energetsko krizo. Moramo ga!
Stres in krize – to je kratek, a najbolj realen opis okoliščin, s katerimi se gospodarstvo sooča v zadnjem desetletju in pol. Vse od velike finančne krize naprej je pogled v prihodnost za gospodarstvo negotov, kar posledično vpliva na stabilnost delovnih mest ter napredek celotne družbe. Epidemija je po nekaj letih dobre gospodarske rasti zamajala še tiste zadnje misli na trajnejšo gospodarsko stabilnost, vojna v Ukrajini pa je z njo dokončno pometla.
Vse od tedaj, ko sem pred dobrima dvema mesecema stopil čez vrata ministrstva za gospodarstvo, je moja največja pozornost usmerjena na energetsko krizo. Ta svoje lovke bliskovito širi na vsa področja našega življenja, s skupnim imenovalcem – negotovo in dražje.
Cene energentov in električne energije letijo v nebo, dražijo se hrana in storitve, priča smo rekordni inflaciji. Vse našteto me je skupaj z dolgoletnimi političnimi izkušnjami le še utrdilo v (žal) nič kaj optimističnem prepričanju, da “nič ni gotovo”, negotovost pa da najbolje blažita hitro in usklajeno ukrepanje.
Čas v teh mesecih ni naš zaveznik. Skupaj s sodelavci, ostalimi ministrstvi, predsednikom vlade, strokovno javnostjo ter sogovorniki iz gospodarstva in obrtništva dnevno spremljamo razmere na trgih ter nanje v okviru danih možnosti odgovarjamo po svojih najboljših močeh – že smo uspeli omejiti cene pogonskih goriv, za prebivalstvo in male poslovne odjemalce je vlada uvedla t.i. kapico na ceno električne energije.
Finančne (proračunske) in regulatorne omejitve EU pa žal preprečujejo polno realizacijo vseh naših hotenj, idej in zamisli. Po optimalnem scenariju bi EU na celotnem območju omejila cene električne energije in zemeljskega plina, pomoč gospodarstvu se pod nobenimi pogoji ne bi štela kot nedovoljena državna pomoč, proračun bi bil neomejen. Nobeden od teh pogojev ni izpolnjen, zato smo morali na ministrstvu, upoštevajoč omejitve, hitro in učinkovito nasloviti vse večje pritiske cen energije na gospodarstvo. Z zakonom o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina nam je to tudi uspelo – hitro in usklajeno.
Ukrep bo malim, srednjim in velikim podjetjem omogočil vsaj delno, a hitro blažitev cenovnih pritiskov v obliki 30 % povračila stroškov nad dvakratnikom dviga cen energentov glede na leto 2021. V tem trenutku je izjemnega pomena, da bodo prve pomoči izplačane že to leto, za zadnje tri mesece letošnjega leta pa bo izplačilo prišlo v pričetku prihodnjega leta (zagotovljenih je skupaj 40 milijonov evrov proračunskih sredstev).
V danih okoliščinah gre za optimalen model pomoči, ki ga lahko še sprejmemo v mejah sprejemljivega – v okviru evropske regulative izplačevanja državnih pomoči in izjem zaradi vojne v Ukrajini. Zakon je bil ta teden potrjen na vladi, čaka ga še pot na v Državni zbor. Nadejam si, da bo sprejet že konec tega meseca.
Ko sem zadnje dni v medijih gostoval na pogovorih glede tega ukrepa, bral in poslušal komentarje, so se uresničila moja in naša skupna predvidevanja na ministrstvu – ukrep ne bo v celoti umiril negotovosti in strahu gospodarstva. Vsi se namreč bojimo leta 2023. Velika večina slovenskih podjetij (čez 70%) namreč nima pogodb za dobavo električne energije in zemeljskega plina za prihodnje leto. Ne zato, ker bi bila podjetja špekulativna, temveč ker nimajo kristalne krogle in možnost vpogleda, kaj bo jutri, kaj šele prihodnje leto. Kot že rečeno, edina gotovost v danih okoliščinah je (žal) negotovost.
Dejstvo je, da mora Slovenija, še bolj zavzeto kot večje države EU, z bistveno boljšim pogajalskim izhodiščem pri Evropski komisiji, spretno krmariti med turbulencami energetske krize, če želi svoje gospodarstvo držati nad gladino. Ne eden, dva ali trije – cel paket ukrepov pomoči in nenehnega prilagajanja je pred nami, če želimo uspešno iziti iz dane situacije.
Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina je le del te zapletene, a ne nerešljive enačbe. V tej so številke izjemno visokih cen energije, ki jih diktirajo borze, so hitro se spreminjajoče razmere na mednarodnih trgih… Je vse tisto, na kar sami težko vplivamo. Pa vendar je prostor v enačbi še za nekaj, na kar pa imamo vpliv in lahko bistveno spremeni rezultat – sodelovanje, pogovor, hitro ukrepanje, naši izjemni gospodarstveniki. Tem bi se rad zahvalil za pripravljenost skupnega dela, pogovore, razumevanje in nenehno pomoč.
Izjemno sem ponosen, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pretekla dva meseca postalo odprti forum idej, vsakotedenskih pogovorov in nenehnega skupnega prizadevanja. Delo naše ekipe, gospodarskih in obrtnih združenj, skupaj z razumevanjem in poznavanjem področja s strani predsednika vlade dajejo platformo za pravo pot naprej. S takšnim tempom in izjemnim angažmajem vseh deležnikov bomo naše gospodarstvo pripeljali tudi čez čeri energetske krize. V na videz nerešljivo enačbo smo namreč posegli s sodelovanjem in hitrim ukrepanjem. Pogumno naprej!