SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Lenart Zajc

Lenart Zajc

Pisatelj in član SD

Po koncu janšizma

Osemindvajseti maj je dan, ki si ga bomo zapomnili, ker se je na ulice Ljubljane zgrnilo štiridesettisoč prebivalcev Slovenije. Za približno ilustracijo te številke lahko povem, da je bilo v začetku leta 1945 v Sloveniji približno toliko partizanov. Kot je omenil glavni govornik protesta, je to toliko ljudi, kot jih je danes potrebno za ljudski referendum. Zbrala se je torej množica ljudi, ki ima dovolj samodrštva trenutne slovenske vlade do te mere, da so za njen konec pripravljeni oditi na ulico in zahtevati njen odstop.

Pa vendar je teh štirideset tisoč ljudi, ki se je podalo na ljubljanske ulice, le vrh ledene gore nezadovoljnih, zlovoljnih in naveličanih prebivalcev Slovenije, ki si želijo konec vladavine janšizma. Nenazadnje so bile vse vlade, ki jih je doslej sestavila SDS, katastrofa za Slovenijo. Naj spomnim: po prvi se je Slovenija znašla v rekordni zadolženosti, po drugi nam je na vrata trkala trojka, podpisane so bile pogodbe za ceneno razprodajo slovenskih podjetij in bank. Zdaj po tretji pa nas ne bodo čakali le novi dolgovi ter popolna izguba mednarodnega ugleda naše države, ki jo predsednik vlade vsakodnevno smeši s svojimi čivki, še huje: državljani so izgubili zaupanje v najpomembnejše državne organe.

Anketa, ki jo izvaja policija, je pokazala, da slovenski policiji zaupa le še tretjina državljanov. Tudi zaupanje v delo zdravnikov se je zaradi nesposobnosti komuniciranja vodilnih v NIJZ razširilo na vse zdravstvo. Še nižje je seveda zaupanje v delo državnih organov in v politične stranke. Ljudje smo razdeljeni na bolj ali manj bizarnih osnovah (od osnovne delitve, se pravi s kom je držal čigav dedek med drugo svetovno vojno, do novodobnih delitev na tiste, ki zaupajo v cepivo proti COVID-19 in tiste, ki mu ostro nasprotujejo, pa še bi se dalo naštevati).

Globina teh delitev je tolikšna, da skoraj povsem onemogoča še kako nujen dialog, potreben za sobivanje. Država je v politično moralnem razsulu, kot bi jo razdejala državljanska vojna, pardon, hladna državljanska vojna, saj je ta edina oblika političnega delovanja, ki jo trenutni slovenski prvi minister v resnici obvlada. To pač je situacija, v kateri bi vsaka normalna, državotvorna vlada odstopila, saj bi se zavedla, da je slaba za državo. Tega bi se tudi sicer lahko zavedla, saj je že nekaj časa opravilno nesposobna, nesposobna zamenjati predsednika parlamenta, nesposobna sprejeti dnevni red parlamentarne seje, nesposobna zbrati dovolj glasov za menjavo ministra. Ampak, ne ta vlada, ki pač še kar vztraja iz čiste trme, zanalašč, »iz inata«, kot bi rekli nekateri narodi naše nekoč skupne Jugoslavije. Pa vendar vemo, da se ji je čas iztekel, da je klinično mrtva in slej ko prej jo bo nasledila naslednja vlada. Na tem mestu pa je nujen razmislek, kako in kaj po koncu tretjega janšističnega režima.

Pač, janšizem je ponovno pohopsal Slovenijo zaradi pomanjkanja sistemskih varoval ter anemičnosti političnih strank, ki niso in ne znajo proti janšizmu odločneje nastopiti in seveda popolnega natega volivcev s strani SMC in DeSUS. O ravnanju slednjih dveh strank je bilo prelitega že toliko črnila in razlitega toliko žolča, da o tem nima smisla razpravljati. Bolj zanimiv bi bil razmislek o tem, zakaj so ostale stranke ves čas z janšisti postopale v rokavicah, skušale ovreči njihove laži in podtikanja medijev v njihovi lasti z argumenti, ki so vedno znova izzveneli v prazno, medtem ko se je vztrajanje pri laganju obrestovalo, saj dovoljkrat ponovljena laž postane resnica. Nenazadnje: zakaj se te stranke niso zatekle k sodnemu varstvu in tožbam, sicer priljubljenemu političnemu orodju SDS? In nenazadnje, popolnoma enostavna rešitev, zakaj večina opozicijskih strank in njih voditeljev dovoljuje smetenje spletnih plačancev po njihovih spletnih straneh? In najbolj ključno: zakaj se je večina sicer zavezniških strank bistveno bolj posvečala diskreditiranju druga druge kot pa soočanju z resnično nevarnostjo za stabilnost države? Še bistveno pomembneje od tega pa je, ali so opozicijske stranke bile 28. maja sposobne slišati kaj več od »Stop janšizmu, volitve zdaj,«?

Kaj nam namreč pomaga, če se janšizma otresemo zdaj, gremo na volitve, potem bo pa spet vse po starem, dokler pač ne zabredemo dovolj globoko v greznico, da se naše države ponovno polasti SDS oziroma kakšen drug političen ekstrem? Falanga Janeza Janše je pač le sindrom nezdrave politične klime, ki državljana odtujuje od strankarske politike, jih politično pasivizira in posledično je volilna udeležba tako nizka, kot je. V petek, 28. maja 2021, je štirideset tisoč ljudi glasno pozdravljalo govornike, ki so naštevali probleme naše družbe, zahtevali večjo vključenost civilne družbe in aktivnih državljanov v državno socialne procese, višjo stopnjo demokratičnosti odločanja, nenazadnje nujno možnost odpoklica poslancev.

Štirideset tisoč ljudi je jasno zahtevalo povezovanje opozicijskih strank v predvolilno koalicijo, z jasno začrtanim in zavezujočim programom. Tokrat, za spremembo, brez fig v žepu. Pač, smo na točki, ko je ljudstvu dovolj, ne le ekstremov, dovolj mu je tudi političnega sprenevedanja in večnega nagajanja svojih svojim. Slednje je z vidika državljanov škodljiva izguba časa, skoraj na nivoju čivkov predsednika vlade in to v trenutku, ko časa nepreklicno zmanjkuje. Držimo pesti, da bo slovenska politika dejansko sposobna lastne reforme in da se ne pogrezne v janšistično greznico nikdar več.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Marko Koprivc: Če želimo višje plače, se moramo pogovarjati o gospodarstvu,... Srečanje Poslanske skupine SD z zagovornikom načela enakosti
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo