SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Mag. Marko Koprivc

Poslanec Socialnih demokratov

Če želimo višje plače, se moramo pogovarjati o gospodarstvu, ne o davkih

Sem za to, da namesto davčnih odpustkov najpremožnejšim raje ta sredstva namenimo za gradnjo neprofitnih stanovanj, za subvencije za vrtce, za dodatne štipendije. Če želimo vlagati v ljudi, moramo pozornost nameniti tem temam. Če želimo višje plače, se moramo pa pogovarjati o gospodarstvu, ne o davkih.

Pod desno, neoliberalno vlado smo spet priča poplavi idej o davčnih razbremenitvah najpremožnejših – od socialne kapice, več-sto evrov mesečne razbremenitve najvišjih plač, do znižanja stopnje dohodnine od kapitala.

Vlada govori, da bo z davčno reformo vplivala na strukturo gospodarstva. Da bodo nižji davki in davčno razbremenjene plače prispevale k rasti in prihodu visokotehnoloških in razvojnih podjetij. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, ker to zelo dobro vemo, da države, ki gradijo konkurenčnost na cenenosti delovne sile, ne privlačijo podjetij z visoko dodano vrednostjo.

Pa bom najprej povedal nekaj o oceni stanja, ki se navaja kot razlog za ta nižanja davkov. Namiguje se namreč, da bodo nižji davki najpremožnejših rešili tegobe slovenskega gospodarstva. Bom skušal osvetliti nekaj dejstev, zakaj temu ni tako.

Prvič: da bo nižanje obremenitve plač pomenilo, da bodo delodajalci avtomatično ta sredstva namenili vlaganju v raziskave in razvoj, ne drži. In to preizkušeno. Če so na Vladi pozabili, predlagam, da najdejo podatke iz leta 1996, ko se je znižala stopnja prispevkov delodajalcev, in se podučijo: postali smo edina evropska država, kjer delodajalci plačujejo nižji znesek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot delavci. No, na lestvici držav po razvojnih vlaganjih gospodarstva, se zaradi te razbremenitve nismo nikamor premaknili.

Drugič: Da je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno zaradi veljavnih davčnih obremenitev je hudo pavšalna trditev. Namreč slovenski izvoz je od 2014 do 2018 zrasel za skoraj 23 odstotkov, kar je četrti najboljši rezultat držav EU, z naskokom daleč od povprečja in ta trend se nadaljuje. Najnovejši podatki za prvo četrtletje 2021 kažejo na 6 % rast glede na isto obdobje lani.

Tretjič: Trditev, da trenutno veljavna davčna obremenitev dela vpliva na višjo brezposelnost, nima realne podlage v podatkih. Število delovno aktivnih že leta narašča in je najvišje po letu 2009. V zadnjem letu je nekoliko upadlo sicer zaradi epidemije. Število brezposelnih pa se je pred epidemijo približalo rekordno nizkemu deležu.

Četrtič: Ko se primerja višino davkov v Sloveniji in v drugih državah je pošteno, da se primerja tudi, kaj v zameno za te davke od države dobimo. Kvaliteta življenja v Sloveniji je tudi zaradi davkov višja. Zato imamo socialno državo. Zato imajo otroci v tej državi vsaj približno enaka izhodišča. Zato je tukaj bolj prijetno živeti. Ni slučajno, da država, ki je znana po izredno visokih davkih, Danska, zaseda prvo mesto na praktično vseh lestvicah kvalitete življenja.

Ocena stanja, na podlagi katere je vlada pripravila predloge davčnih sprememb, je očitno precej zgrešena. Težko je potem razumeti, za kaj gre, kaj je motiv za razbremenitev najpremožnejših, razen, da bomo poslanci in visoki vladni predstavniki sami sebi znižali dohodnino za več sto evrov letno?

Prav nespodobno je od vlade, da davčno razbremenjevanje najpremožnejših opravičuje z obljubami o gospodarskem razvoju, ki naj bi temu sledil. Davčna politika ni generator gospodarskega razvoja. Vlada pa je nespodobna predvsem  zato, ker je imela v tem času nalogo pripraviti Načrt za okrevanje s ciljem pospeševanja razvoja, podpiranja zelenih in digitalnih tehnologij. Pripravili pa so načrt, ki ne izkorišča niti vseh razpoložljivih virov EU. Saj namesto dveh milijard evrov za zelene projekte vlada predvideva le eno milijardo, namesto milijarde za digitalne projekte pa le polovico.

Ne pozabimo tudi na brezmejno zadolževanje. Ključna težava je, da izposojenih sredstev ne vlagamo v razvoj, ampak so namenjena pokrivanju enormnih stroškov epidemije in poslovnega izpada zaradi zaprtja gospodarstva. Hkratno zmanjševanje javnih prihodkov je zato enosmerna pot v varčevanje ob pojavu naslednje recesije. Namesto stabilnih javnih financ, bomo ponovno soočeni z gromozanskim primanjkljajem. Ko bo treba odplačevati dolgove, bomo zato spet ujeti v spiralo zahtev po krčenju investicij in obsega socialne države. To bo imelo znatne posledice na družbeno solidarnost ter finančno stabilnost pokojninske in zdravstvene blagajne. Ta zgodba nam je še sveže poznana iz leta 2012.

»Če se bomo tako obnašali, če ne bomo skrbeli za svoje gospodarstvo, če bomo stopili v tekmo cenenosti delovne sile, lahko tudi ukinemo dohodnino, pa nam ne bo pomagalo, ker bo delovnih mest z visoko dodano vrednostjo vedno manj.«

Višje plače in posledično višji razpoložljivi dohodek ljudi ter gospodinjstev se lahko urejajo s plačno politiko in ukrepi za krepitev gospodarstva. Ironično, zadnje leto gospodarstvo opozarja vlado na številne pasti epidemije, o katerih vlada ne želi slišati. Tudi dodatna birokratizacija, ki je nastala s protikoronskimi PKP ukrepi številnim povzroča sive lase, nekatera podjetja so celo morala vračati že prejeto pomoč in tudi plačevati nerazumne kazni, kar je svojevrsten absurd in posledica nejasnosti vladnih ukrepov.

Nenazadnje ti neoliberalci, ki so podpisani pod predlog davčnih sprememb, že leta navijajo za demontažo in razprodajo državnih podjetij, kar je v številnih primerih privedlo do prestrukturiranj in podreditev tujim razvojnim centrom, ponavljam – tujim. Posledično smo izgubili številna višjekvalificirana delovna mesta. Samo zaradi propada Adrie denimo je brez službe ostalo 600 visoko kvalificiranih in dobro plačanih kadrov. Če se bomo tako obnašali, če ne bomo skrbeli za svoje gospodarstvo, če bomo stopili v tekmo cenenosti delovne sile, lahko tudi ukinemo dohodnino, pa nam ne bo pomagalo, ker bo delovnih mest z visoko dodano vrednostjo vedno manj.

Socialni demokrati verjamemo, da je davčna politika lahko pravična in kohezivna. Verjamemo tudi, da ima veljavna ureditev nekaj prostora za spremembe. Predvsem je mogoče izboljšati položaj srednjega razreda. Okrepiti je potrebno pomoč najbolj ranljivim, da bo zares učinkovita. Hkrati pa poskrbeti za spodbude podjetjem k investiranju in zaposlovanju.

Ne morem pa sprejeti argumenta, da bomo gradili konkurenčnost podjetij in slovenske družbe na zniževanju socialnih standardov.

Nikakor ne morem in ne bom podprl predloga, ki najbogatejšim daje več tisoč evrov davčnih odpustkov, tistim na drugi strani lestvice pa komaj kaj. Sem zato, da namesto davčnih odpustkov najpremožnejšim raje ta sredstva namenimo za gradnjo neprofitnih stanovanj, za subvencije za vrtce, za dodatne štipendije. Če želimo vlagati v ljudi, moramo pozornost nameniti tem temam. Če želimo višje plače, se moramo pa pogovarjati o gospodarstvu, ne o davkih.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Franc Trček s paketom poslanskih vprašanj vladi o perečih temah, ki tarejo... Lenart Zajc Lenart Zajc: Po koncu janšizma
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo