Cepljenje pomaga in varuje

Cepljenje je eden največjih dosežkov moderne medicine, s katerim je bilo preprečeno na milijone smrtnih žrtev in tudi invalidnosti, ki so jih nevarne nalezljive bolezni v preteklosti povzročale. To dejstvo ni prisotno samo v medicini, temveč je bilo do nedavnega prepoznano tudi v širši laični javnosti.

Z razmahom modernih informacijskih tehnologij pa se je pričela pojavljati zmeda. Kroži na tisoče oziroma celo na milijone različnih informacij, žal med njimi številne deziformacije, ki so nam vsakodnevno hitro dosegljive. Med poplavo različnih mnenj, predvsem po spletu, med katerimi ni več jasne ločnice med strokovno preverjeno informacijo ter informacijo, ki temelji na nepreverjenih domnevah/teorijah, je tako vedno težje določiti, kaj je res in kaj ne. Marsikdo ob prebiranju različnih teorij zarote in laičnih mnenj dobi zavajajoč občutek, da o medicini ali njenih posameznih področjih ve več od tistih, ki so se leta poglobljeno ukvarjali z medicinsko znanostjo, v njej delujejo ter informacije podajajo na podlagi preverjenih in utemeljenih znanstvenih dejstvih.

Sam pogosto pozivam in apeliram na stroko in odgovorne, da bolj pogumno vstopijo v prostor izmenjave informacij in aktivno odgovarjajo na vse morebitne dileme in pojasnjujejo koristi, pa tudi slabosti oziroma morebitne neželene učinke cepljenja. In to na način, da je – z izjemo nesramnih -dovoljeno vsako vprašanje in na vsako vprašanje je potrebno v razumnem roku odgovoriti in ga tudi pojasniti. Žal še vedno ni tako in zato veliko ljudi ostaja v dvomih, kaj je zanje in njihove najbližje dobro in kaj ne.

Slovenske analize kažejo, da politiki nismo najbolj primerni, da govorimo in nagovarjamo ljudi glede cepljenja. Bistveno večje zaupanje je namreč prisotno do zdravnikov in drugega medicinskega osebja. Zato bom v nadaljnjih vrsticah samo opisal svojo zgodbo.

Bolezen in epidemijo covid-19 razumem kot zelo hudo grožnjo zdravju ljudi in delovanju družbe in države kot celote. Gre za zelo nalezljivo bolezen, ki je sicer najbolj smrtonosna za starejše, lahko pa pusti hude posledice tudi pri mlajših. Zato sem res nestrpno čakal, da bo cepivo za zaščito zoper covid-19 dostopno v praktični uporabi. Prijavil sem se na cepljenje v instituciji, v kateri delam, in jasno povedal, da pri cepljenju kot politik ne želim nobene prednosti. Ko bodo možnost cepljenja imeli vsi zaposleni v parlamentu (teh je okrog 350), šele takrat naj bomo na vrsti tudi poslanci.

Ob odločitvi za cepljenje sem se zavedal, da so možni tudi stranski, nezaželeni pojavi, vendar pa je prednosti zaščite s cepljenjem dokazano bistveno več od tveganj!

Po prvem cepljenju z vektorskim cepivom (AstraZeneca) sem imel znake, podobne gripi, ki pa so se v roku 12-ih ur izpeli. Brez oklevanja sem odšel tudi na drugo cepljenje z vektorskim cepivom, po katerem pa ni bilo nobenih neželenih učinkov. Zlasti ob pojavu novih različic virusa se je sicer ugotovilo, da so različni tipi cepiv različno učinkoviti. Še vedno pa velja, da so cepljeni bistveno bolj varni pred okužbo kot necepljeni, zlasti pa bistveno bolj varni pred težjim potekom bolezni. Vektorska cepiva so se sicer izkazala za manj učinkovita od drugih, zato sem se prijavil tudi na tretje cepljenje, tokrat z mRNA cepivom, ki ga bom opravil v naslednjih dneh.

Samo cepljenje torej zmanjša možnost okužbe in zlasti težjega poteka bolezni. Ni pa cepljenje 100-odstotna zaščita. To je pomembno vedeti zato, da se izvajajo tudi drugi preventivni ukrepi. Ob trenutnem stanju, ko se virus SARS-CoV-2 hitro širi po naši državi, je zlasti pomembna uporaba mask. Tudi same maske niso 100-odstotna zaščita, zmanjšajo pa možnost prenosa bolezni. Potrebno je, vsaj za nekaj časa, zmanjševati število stikov z drugimi ljudmi. Vem, da povsod to ni možno. Je pa to ukrep, ki dejansko deluje. Da ponovim, večja osebna varnost, ki jo dosežemo s cepljenjem in uporabo mask ter z manjšim številom stikov z drugimi ljudmi, bo dala rezultate.

Strokovnjaki so že daleč nazaj ugotovili, da so notranji prostori za prenos bolezni bistveno bolj nevarni kot zunanji. Nemci so v eni od svojih študij celo zapisali, da se od 7.000 okužb samo ena zgodi zunaj, na odprtem. Zato izkoristimo ta lep jesenski čas za gibanje na prostem. S tem se dvigne tudi splošna odpornost, kar je pomembno tudi pri bolezni covid-19.

Ta kratek zapis ni nadomestilo za nasvete strokovnjakov, ki vedo o bolezni covid-19 bistveno več od mene. Je samo razmišljanje v smeri, da lahko za svoje in zdravje naših najbližjih sami naredimo največ.

Vsem bralkam in bralcem želim čim bolj prijetne jesenske in kasneje zimske dni ter predvsem veliko zdravja. Prav tako jim na srce polagam, naj kljub težkim epidemičnim razmeram ostanejo optimistični, kajti tudi to krizo bomo z združenimi močmi premagali. Verjamem, da bomo že kmalu  zakorakali v bolj sproščeno prihodnost.