SD
  • Program
  • Stranka
    • O stranki
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Ljudje
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina
  • Novinarsko središče
  • Pridi z nami
  • Menu Menu
Link to: Pisma iz karantene

#pisma iz karantene

Link to: Pisma iz karantene
Lenart Zajc

Lenart Zajc

Pisatelj

Država ni nogometni stadion

Situacija, ko se del slovenske politike na vse pretege trudi popreprostiti našo družbo na naše in njihove, tako rekoč v slogu nogometnih navijačev, je precej dober dokaz, da ta isti del slovenske politike bodisi ni intelektualno dovolj dozorel, da bi razumel odgovornost, ki jo nosi politika v demokraciji, bodisi ni politike dovolj vešč, da bi svojo funkcijo odgovorno uporabljal. Država pač obsega prostor, na katerem živimo zelo različni ljudje, na katerem nas poleg geografske lege povezujejo zgodovina, kultura, jezik, zakoni, gospodarstvo, socialni standardi, vlaganje v to isto državo in še marsikaj drugega. Država je servis, ki nam vsem omogoča boljše in lepše življenje na tem prostoru. Kot rečeno, pa gre za zelo različne ljudi, ki imamo zelo različne interese in poglede na svet, med sabo pa se povezujemo skozi politična združenja, lahko tudi stranke, ki upravljajo našo skupno državo. Čar demokracije pa je ravno v tem, da omogoča soudeležbo več nasprotujočih si strani in iskanju najboljšega kompromisa. Sicer drži, da s kompromisi v celoti ni nikoli zadovoljen nihče, ampak ravno zaradi tega so dobri za vse.

Verjetno ima dr. Irena Šumi prav, ko je izpostavila, da vlada ni najboljši izraz za vodenje države in državljanov, morda je ameriški izraz administracija v resnici bistveno bolje zadene vlogo vlade v demokratični družbi, vendar je še bolj bistveno kot to, da tisti, ki vlado tvorijo, razumejo, da niso absolutni vladarji, da jim ta mandat nikdar ni bil podeljen, pač pa se od njih zahteva, da vodijo državo v sozvočju z opozicijo, v iskanju najboljšega mogočega kompromisa. In ravno to je tisto, zaradi česar si zrela, odrasla politika ne more in ne sme deliti ne sebe in še manj svoje volivce na naše in njihove. Pač, država ni nogometna arena in vladanje ni nogometna tekma, po zaključku katere bi vsi odšli domov. Država je v nasprotju s stadionom naš dom in tukaj živimo skupaj, pa če smo si všeč ali ne.

No, in topogledno je vlada trenutnega predsednika vlade pogrnila na celi črti, še huje, če se vrnem k nogometni primerjavi, si je zabila za prgišče avtogolov. Namreč, ko je največja stranka trenutne vlade marca prevzela vodenje države si je marsikdo med nami zaradi nastajajoče situacije s korono mislil, da je pa tokrat vendarle pravi človek na pravem mestu. Celo glavni vladni govorec je s svojo pojavno asociacijo na leto 1991 deloval posrečeno. Sporočilo je bilo jasno: smo v krizi in krizo bomo skupaj prebrodili, kot smo jo pred tridesetimi leti. Ampak stvari so se obrnile čisto drugače. Zavrnjene so bile vse iniciative opozicije. Kar naenkrat smo se že spet delili na »njihove in naše«. Neznanec je uzurpiral spletne strani kriznega štaba in z njih trosil propagando največje vladne stranke, novinarji in mediji, ki bi si drznili dvomiti o vladni politiki, so postali sovražniki, provladni spletni troli so na družbenih omrežjih privlekli na dan povojne poboje. Še več, predsednik vlade je, da bi discipliniral ostale koalicijske stranke v strnjeno vrsto brez prostora za kritiko ali dvom, vzpostavil vzdušje, v katerem se mu morajo tudi zavezniki poponoma podrediti ali pa bodo padli ne le v politično pozabo, pač pa bodo izpostavljeni vsemu srdu, ki se je nabral v javnosti.

Posledice takšnega načina vladanja so za Slovenijo politično katastrofalne, uničujoče. Pustimo ob strani grozljive posledice, ki jih pušča za seboj korona kriza, pustimo ob strani tudi gospodarsko krizo, proti kateri drvimo z vso hitrostjo, saj se največja vladna stranka raje ukvarja z navidezno vojno z mediji, vlada pa vzpostavlja pogoje za brezsramno opustošenje slovenske narave, kot pa da bi se pripravljala na soočenje z gospodarsko recesijo. Tu mislim na uničujočo krizo slovenske politike. Demagogija skrajne desnice predsednika vlade je ne le odnesla dialog z opozicijo, pač pa tudi popolnoma diskreditirala preostale stranke desne opcije, ki so se raje zavile v molk, kot da bi si drznile motiti besno čivkanje predsednika vlade. Se pravi tudi, ko se bo rok vladanja te vlade iztekel, na desni strani političnega spektra ne bo moč najti zmernega političnega sogovornika. S skrajneži, ki jim največje ugodje predstavlja stanje namišljene vojne z lastnim ljudstvom, pa je tako ali tako nemogoče vzpostaviti pogoje za dialog potreben za vodenje države. Potemtakem bo dialog med obema političnima poloma, konservativnim in progresivnim, ali pa desnim in levim, če vam je ljubše, popolnoma utihnil. Vem, marsikdo, ki se postavlja na progresivno oziroma levo pozicijo, bi bil nad tem vzhičen, pa vendar je to zelo slabo. Namreč, kot sem izpostavil na začetku, je čar demokracije v iskanju kompromisa, ki približno zadovoljuje vse. Na ta način se izognemo preveč progresivnim rešitvam, ki so v teoriji dobre, v praksi pa se ne izkažejo in zdrsnejo na raven družbenega eksperimentiranja, kakršnemu smo bili priča konec osemdesetih prejšnjega stoletja v Jugoslaviji, ki je bilo tudi eden od vzrokov nezadovoljstva z našo nekoč skupno domovino. Po drugi strani pa, če odvzamemo progresivni pol, se hitro znajdemo v človeško uničujoči skrajno desničarski družbi, kot jo tudi danes doživljajo Poljaki in Madžari. Dobra in stabilna družba za učinkovito preživetje in sobivanje pač potrebuje obe strani, vendar v Sloveniji desna kot sogovornik žal izginja. Če torej želimo preživetje zdrave demokratične družbe, bi morali stremeti k preživetju žlahtne, dialoga sposobne desnice v enaki meri kot hočemo imeti žlahtno, odprto levico. Stremeti pa moramo h koncu nesprejemljivih, izključujočih, žaljivih tonov, h koncu uporabe laži in makiavelizma tako iz vokabularja uradne politike kot tudi političnih navijačev. Stremeti moramo k spodobni, sobivajoči, častni in moralni politiki, ki jo je žal trenutna vladna koalicija postavila pred prag vladne palače medtem, ko se trudi državo spremeniti v nogometni stadion.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Luka Goršek in Damijan Zrim: Totalna vojna in njene žrtve

Ko kritično presodimo vlado z njenimi lastnimi standardi, hitro pridemo do jasnih zaključkov: nespodobnost in nesposobnost. Zapuščina vladne totalne vojne so številne žrtve, ki bi se jim lahko izognili, in številne stiske, ki bi jih lahko in morali preprečiti.
7. januarja 2021/by mf

Dr. Jernej Štromajer: Napad na demokracijo in svobodo

Poznate še kakšnega politika, ki v tujino piše, da so mu ukradli volitve? Kdo je edini evropski predsednik vlade, ki za zmago do včeraj še ni čestital Bidnu? Vam je morda sedaj jasno, zakaj je takšna politika tako zelo nevarna in kam pelje? In kam pelje »vojna z mediji«? Kakšne so posledice, ko četrto vejo oblasti nadomesti strankarsko propagandno orožje? Zdaj vemo, kam pridemo, ko preko twitter računov najvišjih političnih predstavnikov neodgovorno streljajo sporočila, ki se slej ko prej končajo s pravimi streli. Da, besede lahko ubijajo.
7. januarja 2021/by mf

Tanja Fajon: Srečno, Slovenija!

Trdno verjamem, da lahko že v teh dneh naredimo nove korake za to, da bodo naslednji prazniki potekali v bolj sproščenem, varnem in optimističnem vzdušju. In da bomo ob naslednji obletnici plebiscita lahko zapisali, da se v svoji domovini dobro počutimo, ker smo slišani, videni in upoštevani.
25. decembra 2020/by mf
Vsa #pisma iz karantene
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Novela zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov s suvereno podporo skozi ciljno črto parlamentarne procedure27. januarja 2021 - 19:48
  • Tanja Fajon: Verjamem, da mora opozicija ostati trdna in povezana27. januarja 2021 - 12:54
  • Dejan Židan: Katere investicije v slovenske bolnišnice vlada financira iz državnega proračuna ter katere namerava financirati do konca leta 2021?27. januarja 2021 - 10:34
  • Bojana Muršič: Ministri naj ne mislijo, da so zaradi napovedane konstruktivne nezaupnice “varni” pred interpelacijami25. januarja 2021 - 16:20
  • Franc Trček: Kakšen je alternativni načrt Slovenije glede zagotavljanja ustrezne količine cepiv?25. januarja 2021 - 15:46
  • Poslanska vprašanja SD ministrici in ministru na januarski seji25. januarja 2021 - 10:13
  • Antonio Costa in Tanja Fajon februarja 2019 v Madridu na kongresu PES.Portugalsko predsedstvo bo EU vodilo s socialdemokratskimi pristopi za pravično, zeleno in digitalno prenovo Evrope22. januarja 2021 - 13:31
  • Dejan Židan infrastrukturnega ministra pozval, da jasno zapiše generalno prepoved frackinga v Sloveniji ne glede na njegovo velikost ali obseg22. januarja 2021 - 10:26

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodna povezanost
  • Statut

Program

  • Ideja
  • Program
  • Načrt
  • Izhodišča za nov program

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Zeleni forum
  • Delavska zveza

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Mag. Dejan Židan: Nov začetek Dr. Jernej Štromajer: Nazaj v »normalnost«?
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo