SD
  • Program
  • Stranka
    • O stranki
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Ljudje
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina
  • Novinarsko središče
  • Pridi z nami
  • Menu Menu
Link to: Pisma iz karantene

#pisma iz karantene

Link to: Pisma iz karantene

Dr. Jernej Štromajer

Član Predsedstva SD

Nazaj v »normalnost«?

S sproščanjem ukrepov, odprtjem šol in vrtcev ter preklicem epidemije se naše življenje počasi vrača nazaj v »normalnost«. Oziroma predvsem nazaj v stanje, ki smo ga poznali pred epidemijo covida-19. Kaj je in kaj ni normalno, pa je drugo vprašanje.

V času epidemije smo spoznali, da so ljudje, ki so ključni za zagotavljanje najnujnejših storitev, tudi med tistimi, ki so sicer najslabše plačani za svoje delo. Pokazalo se je najboljše in najslabše med ljudmi: od vojnega dobičkarstva do skupnostne pomoči. Ugotovili smo, da je življenje izven potrošniške družbe mogoče in da prosti čas lahko preživljamo še kje drugje kot v nakupovalnih središčih. Predvsem pa se vedno bolj kaže, da ekonomski sistem, ki temelji na neskončni rasti na planetu z omejeno količino virov, ni vzdržen in da se moramo resno začeti pogovarjati o odrasti kot drugačnemu razumevanju našega razvoja.

Istočasno so okoliščine privedle do ukrepov, ki so se nedolgo nazaj zdeli nemogoči, kot je na primer temeljni dohodek. Žal je bil to – kot je dokazala odločitev na dopisni nočni seji vlade – predvsem ukrep za pogasitev prvega dela požara. Temeljni dohodek je tako postal realnost samo za nekaj časa, za resnejši in trajnejši razmislek o njem (kriza je namreč priložnost tudi za to) ni bilo ne časa ne volje. Oblastniki so se raje odločili za obračun z neposlušnimi mediji in civilno družbo. Gre za prvo v vrsti zamujenih priložnosti, da bi o temeljnem dohodku sprožili resno javno razpravo. Po zdravstveni krizi namreč sledi socialna in ekonomska – kako se bomo soočili z njo?

V času karantene so se številne skupnosti samoorganizirale in svojim najšibkejšim članom ponudile pomoč. S koncem epidemije je potreba po pomoči sicer upadla, hkrati pa se kaže izjemen potencial samoupravnega reševanja skupnih problemov. A tudi tukaj vidimo, da oblasti nimajo jasne vizije. Na kmetijskem ministrstvu sicer res govorijo o prenovi zadružnega sistema, a dlje ko do sprememb za potrebe kmetijskih zadrug očitno ne vidijo. Daleč od njihovega razumevanje so delavsko zadružništvo, potrošniške zadruge in kreditne zadruge. To je sicer logično, saj se z zadružništvom ukvarja kmetijsko ministrstvo, kar je ključna napaka. Reformo zadružnega sistema v Sloveniji bi moralo voditi ministrstvo za gospodarski razvoj, ki pa – kot vidimo (za razliko od Hrvaške) – ni bilo sposobno opraviti niti neposrednih nakupov medicinske in zaščitne opreme od proizvajalcev na Kitajskem.

Še ena potencialna zamujena priložnost »nove normalnosti« nas čaka v subvencioniranju skrajšanega delovnega časa. Če bo ukrep namenjen zgolj premostitvi trenutnega upada gospodarske aktivnosti (ob siceršnji izgorelosti ljudi na delovnih mestih v času rasti), bo imel ukrep predvsem nalogo reševanja kapitalističnega sistema proizvodnje in akumulacije kapitala, kot ga poznamo. Namesto tega bi morali zagnati (npr. desetletni) program trajnega skrajšanja delovnega časa. Hkrati s tem bi se – podobno kot načrtujejo Nemci – morali ukvarjati z vprašanjem, kako bi lahko delo od doma omogočili večjemu številu ljudi. Čas samoizolacije je dokazal, da je ovir na tem področju manj, kot se nam je morda zdelo do sedaj. Če naštetemu dodamo še možnost, da se finančna pomoč gospodarskim družbam s strani države preoblikuje v spremembo lastništva podjetij v prenosom na delavske sklade (namesto ponovne socializacije izgub), bi se lahko v roku dveh ali treh olimpijskih ciklov vendarle znašli v drugačni normalnosti.

Nova normalnost bi se morala kazati tudi v boljšem razumevanju javnega interesa in skupnega dobra. Samo če to vzamemo kot vodilo, bomo hitro ugotovili, kako nesmiselna je širitev avtoceste na vpadnicah na ljubljansko obvoznico namesto vlaganja v trajnostno mobilnost in javni potniški promet. Da dodaten pas avtoceste ne rešuje problema zastojev, so namreč pokazale že številne študije na primerih podobnih zgrešenih odločitev ameriških velemest. Podobno je zadnja izkušnja z epidemijo spet pokazala nujnost robustnega in vsem dostopnega javnega zdravstvenega sistema (njegova odsotnost je eden glavnih razlogov, da iz ZDA poročajo o tako visokem številu obolelih in umrlih za covidom-19). Če bi bila kapaciteta našega zdravstvenega sistema (beri: število osebja, sodobna in številna infrastruktura …) višja, bi lahko tudi krivuljo umirjali drugače, brez prevelikih šokov in s tem z manj negativnimi posrednimi družbenimi posledicami. Samo vprašajmo se, koliko novih nakupovalnih središč se je zgradilo v zadnjih desetletjih in koliko bolnišnic – in kaj se vam v tem trenutku zdi pomembneje?

Podobna nujnost zavedanja o javnem dobru velja za šolski sistem. Verjamem, da bodo starši sedaj še veliko bolj cenili delo vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev, vsi skupaj pa se bomo še bolj zavedali, kako pomembno družbeno funkcijo opravljajo – kar pa očitno še ni najbolj jasno trenutnemu vodstvu ministrstva za izobraževanje, ki ne najde čas za dogovor s sindikati vzgoje in izobraževanja.

Seveda ne smemo pozabiti na kapacitete in pogoje dela in življenja v domovih za starejše, kjer se prepotrebne investicije že dolga leta zapostavljajo. Hkrati smo v zadnjih tednih lahko videli, kako pomembna je v resnici vloga javnega radiotelevizijskega servisa, ki ne širi lažnih novic in sovraštva, ampak deluje v javnem interesu; verjamem, da to odgovorne za nakup zaščitne opreme še kako moti. A vendar je javni servis veliko bolj primerna oblika demokratičnega medijskega prostora kot redna tedenska televizijska oddaja predsednika vlade, česar ne poznajo niti v Severni Koreji. Normalnost pa taka.

Česa smo se ob preklicu epidemije in vračanju v normalnost, kot smo jo do sedaj poznali, torej še naučili? Nedvomno tudi, kako pomembna je lokalna samooskrba (ne samo s hrano) in (ponovno) da ima globalizacija številne probleme ter se moramo zato začeti pogovarjati o nuji glokalizacije. Hkrati ob iskanju rešitev vidimo, da ne da bi postali družbe znanja, res ne bo šlo, da moramo vlagati v znanost. V nasprotnem primeru lahko razni teoretiki zarot, kot so proticepilci in nasprotniki tehnologije 5G, povzročijo resnično veliko škode. Podobno kot zanikovalci podnebnih sprememb ali politiki, ki podpirajo nižanje naravovarstvenih standardov in varovanja okolja, česar smo bili deležni v parlamentu pretekli teden, na čelu z zavrnitvijo resolucije o razglasitvi okoljske in podnebne krize.

Ali torej res hočemo nazaj v takšno normalnost? Menda ja res ne želimo, da bo edina trajna pridobitev tokratne preizkušnje zaprtje trgovin ob nedeljah.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Luka Goršek in Damijan Zrim: Totalna vojna in njene žrtve

Ko kritično presodimo vlado z njenimi lastnimi standardi, hitro pridemo do jasnih zaključkov: nespodobnost in nesposobnost. Zapuščina vladne totalne vojne so številne žrtve, ki bi se jim lahko izognili, in številne stiske, ki bi jih lahko in morali preprečiti.
7. januarja 2021/by mf

Dr. Jernej Štromajer: Napad na demokracijo in svobodo

Poznate še kakšnega politika, ki v tujino piše, da so mu ukradli volitve? Kdo je edini evropski predsednik vlade, ki za zmago do včeraj še ni čestital Bidnu? Vam je morda sedaj jasno, zakaj je takšna politika tako zelo nevarna in kam pelje? In kam pelje »vojna z mediji«? Kakšne so posledice, ko četrto vejo oblasti nadomesti strankarsko propagandno orožje? Zdaj vemo, kam pridemo, ko preko twitter računov najvišjih političnih predstavnikov neodgovorno streljajo sporočila, ki se slej ko prej končajo s pravimi streli. Da, besede lahko ubijajo.
7. januarja 2021/by mf

Tanja Fajon: Srečno, Slovenija!

Trdno verjamem, da lahko že v teh dneh naredimo nove korake za to, da bodo naslednji prazniki potekali v bolj sproščenem, varnem in optimističnem vzdušju. In da bomo ob naslednji obletnici plebiscita lahko zapisali, da se v svoji domovini dobro počutimo, ker smo slišani, videni in upoštevani.
25. decembra 2020/by mf
Vsa #pisma iz karantene
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Novela zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov s suvereno podporo skozi ciljno črto parlamentarne procedure27. januarja 2021 - 19:48
  • Tanja Fajon: Verjamem, da mora opozicija ostati trdna in povezana27. januarja 2021 - 12:54
  • Dejan Židan: Katere investicije v slovenske bolnišnice vlada financira iz državnega proračuna ter katere namerava financirati do konca leta 2021?27. januarja 2021 - 10:34
  • Bojana Muršič: Ministri naj ne mislijo, da so zaradi napovedane konstruktivne nezaupnice “varni” pred interpelacijami25. januarja 2021 - 16:20
  • Franc Trček: Kakšen je alternativni načrt Slovenije glede zagotavljanja ustrezne količine cepiv?25. januarja 2021 - 15:46
  • Poslanska vprašanja SD ministrici in ministru na januarski seji25. januarja 2021 - 10:13
  • Antonio Costa in Tanja Fajon februarja 2019 v Madridu na kongresu PES.Portugalsko predsedstvo bo EU vodilo s socialdemokratskimi pristopi za pravično, zeleno in digitalno prenovo Evrope22. januarja 2021 - 13:31
  • Dejan Židan infrastrukturnega ministra pozval, da jasno zapiše generalno prepoved frackinga v Sloveniji ne glede na njegovo velikost ali obseg22. januarja 2021 - 10:26

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodna povezanost
  • Statut

Program

  • Ideja
  • Program
  • Načrt
  • Izhodišča za nov program

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Zeleni forum
  • Delavska zveza

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Lenart Zajc: Država ni nogometni stadion Lenart Zajc Potrebujemo celostno strategijo ter premišljene ukrepe za odpravo brezposelnosti...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo