SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Dr. Jernej Štromajer

Član Predsedstva SD, svetovalec poslanske skupine SD in Fulbrightov štipendist

Napad na demokracijo in svobodo

Prvič po letu 1814 je včeraj padel Kapitol, simbolična zgradba, v kateri domuje dvodomni ameriški kongres. Na dan, ko bi na skupni seji senata in predstavniškega doma morali opraviti simbolično potrditev elektorskih glasov posameznih zveznih držav za 46. predsednika ZDA, so se na protestu zbrali podporniki aktualnega predsednika Donalda Trumpa.

Protrumpovska množica je pod vplivom alternativnih dejstev in lažnih novic iz svojega mehurčka ter po ognjevitih govorih, v katerih se jih je pozivalo, da »zaščitijo zmago«, ne dolgo po začetku štetja elektorskih glasov prebila varnostne ograje ene sicer najbolj zavarovanih zgradb v ZDA. Z zastavami Trumpove kampanje in vojno zastavo nekdanje sužnjelastniške konfederacije je množica vkorakala v prostore, kjer so le nekaj minut prej kongresniki in senatorji šteli glasove.

Kako jim je to uspelo brez silovitega odpora varnostnih sil, bo pokazal čas. Ameriška policija je namreč močno militarizirana; njeni predstavniki tako na protestih, ki jih ne sestavljajo večinsko belopolti republikanski Trumpovi podporniki, oboroženi do zob brezkompromisno branijo npr. lokalni supermarket. Tokrat so podporniki aktualnega predsednika uspeli vkorakati v dvorano predstavniškega doma in senata, kjer sta le minute prej sedela kongresnica Pelosi in podpredsednik Pence. Na srečo ne bomo nikoli vedeli, kaj bi se zgodilo, če bi bili protestniki temnopolti ali če bi Kapitol obkrožilo 30.000 muslimanov, saj bi na stopnicah zibelke ameriške demokracije verjetno doživeli ponovitev dogajanja na Trgu nebeškega miru leta 1989.

Včerajšnji dogodek je tragičen filmski zaključek Trumpovega predsedovanja. In grozljiv indikator, v kaj se je spremenila Republikanska stranka in njeni podporniki. Jasno je, da sta v ZDA sedaj dve popolnoma različni stranki: eno sestavljajo izdajalci, ki so vkorakali v Kapitol, drugo pa patrioti in zagovorniki ameriške demokracije. Slednji so zagotovili, da se je po včerajšnjem desantu na Kapitol in kljub streljanju v zibelki ameriške demokracije še v isti noči izvedlo preštevanje elektorskih glasov in uradno potrdilo Bidnovo izvolitev.

Eden od opevanih ameriških ustanovnih očetov Benjamin Franklin je na vprašanje državljana, kakšno državo so jim zagotovili s sprejemom ameriške ustave, odgovoril: »Republiko, če jo boste zmogli obdržati.« In Trump je očitno grožnja ameriški demokraciji in republiki. Trumpovska politika, ki so ji mnogi pripisovali etikete zloveščih -izmov preteklosti, je včeraj pokazala svoj obraz. Potem ko so vsa sodišča z večinoma republikanskimi sodniki in zvezne države pod vodstvom republikanskih politikov povedala svoje, Trump še vedno trdi, da je bil ogoljufan.

Margaret Atwood v distopiji Deklina zgodba na podoben način z napadom na Kongres opiše začetek totalitarne diktature v ZDA. Trumpovski politiki bi se morali vsi zagovorniki ameriške demokracije jasno upreti. Če bi se to dogajalo v kakšni nekdanji afriški koloniji, bi se nekdanja imperialna gospoda že pogovarjala o napotitvi mirovnih sil v državo, ki jo je treba zavarovati pred državnim udarom.

Poznate še kakšnega politika, ki v tujino piše, da so mu ukradli volitve? Kdo je edini evropski predsednik vlade, ki za zmago do včeraj še ni čestital Bidnu? Vam je morda sedaj jasno, zakaj je takšna politika tako zelo nevarna in kam pelje? In kam pelje »vojna z mediji«? Kakšne so posledice, ko četrto vejo oblasti nadomesti strankarsko propagandno orožje? Kam pridemo, ko preko twitter računov najvišjih političnih predstavnikov neodgovorno streljajo sporočila, ki se slej ko prej končajo s pravimi streli. Da, besede ubijajo.

Takšni politiki se mora sedaj upreti celoten svobodni svet. Včeraj so naši najhujši strahovi postali resničnost – pred vso svetovno javnostjo. Sinoči je manjkalo le še to, da bi požgali Kapitol in za to okrivili člane gibanja Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter); danes bi se lahko zbudili v popolnoma drugačnem svetu. Na družbenih omrežjih in portalih tovarn laži smo dezinformacije, da naj bi šlo za »infiltracijo« gibanj BLM in antifa, seveda že lahko zasledili. Stopnjevanja laži in manipulacij si preprosto ne moremo privoščiti. Včerajšnje dogajanje mora biti v zgodovinskih učbenikih zapisano kot konec zgodbe, ne začetek novega poglavja.

Američani so predolgo izvažali svojo »demokracijo« po vsem svetu. Sedaj je čas, da pometejo pred svojim pragom. Trumpovskemu desantu na demokracijo se moramo upreti tudi v pri nas in drugod po svetu. Ne samo zato, ker družba, kot jo slikajo Trump in njegovi podporniki, ni kul, ampak ker je dejansko nevarna za demokracijo in svobodo – in kot smo lahko videli včeraj v Washingtonu, ima lahko izredno temačne posledice.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Tanja Fajon v Zagrebu: Reševanje odprtih vprašanj v dialogu je v korist državljanov obeh držav6. julija 2022 - 16:37
  • Dr. Milan Brglez: Oskrba je človekova pravica6. julija 2022 - 14:55
  • Meira Hot: Odnos do živali je ogledalo naše družbe6. julija 2022 - 14:14
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

SD s pozivom vladi, da končno pripravi načrt ukrepov za vračanje v šole... Franc Trček: Opomin kot »zahvala« poštnim delavcem za decembrsko pregor...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo