Varnost pri uporabi električnih skirojev zahteva celovite ukrepe
Poslanka Andreja Katič je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje o varnosti uporabe električnih skirojev na javnih površinah. Vlado sprašuje, katere zakonodajne, nadzorne in infrastrukturne ukrepe bo sprejela za zmanjšanje števila nesreč ter učinkovitejšo zaščito pešcev in drugih ranljivih udeležencev v prometu.
27. julij 2026
Električni skiroji so v zadnjih letih postali pomemben del mestne mobilnosti. Lahko predstavljajo koristno alternativo avtomobilu na krajših razdaljah, vendar njihovega hitrega razvoja niso spremljali dovolj celoviti sistemski ukrepi.
»Električni skiro sam po sebi ni problem. Težava nastane, ko razvoj novih oblik mobilnosti ne spremljajo ustrezna infrastruktura, jasna pravila, učinkovit nadzor in odgovorna uporaba,« je poudarila poslanka.
Februarja 2026 je začela veljati sprememba Zakona o voznikih, ki je zvišala starostno mejo za vožnjo električnih skirojev. V cestnem prometu jih lahko uporabljajo osebe, ki v tekočem letu dopolnijo najmanj 15 let, zaščitna čelada pa je obvezna do dopolnjenega 18. leta. Po oceni poslanke gre za razumen, vendar nezadosten ukrep, saj so v nesrečah pogosto udeleženi tudi odrasli uporabniki.
Podatki policije kažejo, da je bilo leta 2025 obravnavanih 300 prometnih nesreč z udeležbo voznikov električnih skirojev, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. V teh nesrečah je bilo 45 oseb huje in 193 lažje poškodovanih. Do 25. maja 2026 je policija obravnavala že 80 nesreč, v katerih sta umrla dva človeka, 12 oseb je bilo huje, 55 pa lažje poškodovanih.
Narašča tudi število kršitev. Leta 2025 je policija pri uporabnikih električnih skirojev ugotovila 1.257 kršitev cestnoprometnih predpisov, kar je 35 odstotkov več kot leta 2024. Med najpogostejšimi so vožnja brez zaščitne čelade pri mladoletnih, vožnja po napačni strani ali v napačni smeri, uporaba mobilnega telefona, vožnja pod vplivom alkohola in uporaba predelanih skirojev, ki presegajo dovoljeno hitrost.
Katič opozarja tudi na neustreznost dela obstoječe kolesarske infrastrukture. Analiza CycleRAP, v okviru katere je Avto-moto zveza Slovenije pregledala 75 kilometrov kolesarskih površin v petih slovenskih mestih, je več kot polovico pregledanega omrežja ocenila z visoko ali ekstremno stopnjo tveganja. Približno 90 odstotkov pregledanih površin je bilo širokih le od enega do dveh metrov, kar otežuje varno srečevanje in prehitevanje uporabnikov.
»Ni dovolj prebarvati dela pločnika in ga razglasiti za kolesarsko stezo. Kolesarske površine moramo načrtovati glede na dejanske uporabnike prihodnosti – kolesarje, uporabnike električnih koles, tovornih koles in električnih skirojev,« je izpostavila Katič.
Kot primer je navedla tudi Štrekno, prepoznavno kolesarsko povezavo med Velenjem in Koroško, kjer nekateri odseki potekajo neposredno ob hišah, dvoriščih in dostopnih poteh. Na takšnih območjih je vožnja električnih skirojev s hitrostjo 25 kilometrov na uro ali več lahko posebej nevarna.
Poslanka Socialnih demokratov poudarja, da morajo biti pešci na površinah, namenjenih hoji, deležni posebne zaščite. »Zvonjenje vozniku skiroja ne daje prednosti. Zvonček ni nadomestilo za zmanjšanje hitrosti, pravočasno zaviranje in ustrezno varnostno razdaljo. Od otrok, starejših, invalidov ali oseb z okvaro sluha ne moremo pričakovati, da se bodo ves čas ozirali, ali se jim od zadaj približuje tiho motorno vozilo,« je opozorila.
Poslanka zato Vlado Republike Slovenije sprašuje, kako bo izboljšala varnost na obstoječih kolesarskih stezah in pri načrtovanju novih povezav ter katere konkretne zakonodajne, nadzorne in infrastrukturne ukrepe bo sprejela za zmanjšanje števila nesreč, učinkovitejši nadzor nad uporabniki električnih skirojev in boljšo zaščito pešcev.
»Električni skiroji so lahko del sodobne in trajnostne mobilnosti, vendar le ob jasnih pravilih, učinkovitem nadzoru ter ustrezni zaščiti najranljivejših udeležencev v prometu,« je sklenila.














