Javno pismo objavljamo v celoti.

Živimo v državi, v kateri naj bi izvoljene institucije delovale v skladu z ustavo in v kateri naj bi se politični spori reševali z argumenti, ne z diskreditacijami. Prav zato danes, v času, ko so ti temelji vse pogosteje na preizkušnji, podpisniki odločno stopamo v bran eni ključnih institucij slovenske državnosti, instituciji predsednika Republike Slovenije.

Institucija predsednika republike je po svojem ustavnem položaju več kot le ena izmed vej oblasti. Je simbol enotnosti države, garant ustavnega ravnotežja in moralna avtoriteta, ki mora v času političnih napetosti delovati povezovalno. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo doma in v tujini, je vrhovni poveljnik obrambnih sil, skrbi za spoštovanje ustavnega reda ter ima pomembno vlogo pri imenovanju nosilcev ključnih funkcij v državi. Njegova legitimnost izhaja neposredno iz ljudstva, kar tej instituciji daje posebno težo in odgovornost.

Zato je vsak poskus razvrednotenja ali politične instrumentalizacije institucije predsednika hkrati napad na ustavni red Republike Slovenije.

Dogodki, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju, kažejo na nevarno zaostrovanje političnega prostora. Državne proslave, ki bi morale biti prostor skupnega spomina, spoštovanja in državotvornosti, so bile zaznamovane z žvižgi, žaljivimi vzkliki in neprimernim vedenjem do najvišje predstavnice države. Takšna ravnanja presegajo meje legitimne kritike in pomenijo zdrs politične kulture na raven, ki ne pritiče demokratični družbi. Demokracija namreč ne pomeni pravice do poniževanja, temveč odgovornost do spoštljivega javnega dialoga.

Še bolj zaskrbljujoči pa so sistematični poskusi politične diskreditacije institucije predsednika republike, ki se kažejo v širjenju neutemeljenih obtožb, ustvarjanju političnih konstrukcij brez dokazne podlage. Nedavni pozivi k omejitvi dostopa predsednice republike do varnostnih in obveščevalnih informacij ter namigovanja o domnevnih povezavah s tujimi obveščevalnimi strukturami niso le politično neodgovorni, temveč predstavljajo neposreden poseg v ustavno ureditev države. Takšne prakse spodkopavajo zaupanje javnosti v institucijo predsednika republike in odpirajo vrata nevarni logiki, v kateri se politični nasprotnik ne sooča z argumenti, temveč se ga diskreditira z insinuacijami.

V tem kontekstu ne moremo mimo dejstva, da je bila sama institucija Državnega zbora v zadnjem času resno načeta ne le z ravnanji posameznikov, ki so zlorabili zaupanje javnosti, temveč tudi vladajoče večine, ki politični boj vse pogosteje gradijo na diskreditacijah, neutemeljenih obtožbah in spodkopavanju zaupanja v državne institucije. Prav zato je nujno vzpostaviti jasno distinkcijo med tem, kar se dogaja znotraj zakonodajne veje oblasti, in ravnanjem institucije predsednika republike.

Institucija predsednika republike v obravnavanih primerih ni vir problema, temveč je postala tarča političnih napadov, ki služijo preusmerjanju pozornosti od dejanskih kršitev in odgovornosti. Medtem ko imamo konkretne, preverljive primere kršitev ustave, zakonodaje in pravic znotraj Državnega zbora, se javni prostor preplavlja z neutemeljenimi obtožbami in političnimi konstrukti, usmerjenimi proti predsednici republike.

Takšna dinamika ni naključna. Gre za klasičen mehanizem politične manipulacije: ustvarjanje umetnih afer z namenom relativizacije dejanskih problemov.

Zgodovina nas uči, da se demokracija ne sesuje čez noč. Razkraja se postopoma, z relativizacijo resnice, z erozijo zaupanja v institucije in z normalizacijo nespoštljivega in agresivnega političnega diskurza. Ko postane sprejemljivo, da se predsednico republike izžvižga na državni proslavi, in ko postane legitimno, da se brez dokazov širi dvome o njeni integriteti, takrat ne izgublja le država, ampak izgubljamo mi vsi kot družba.

Zato je danes nujno odločno povedati, da Slovenija ni in ne sme postati prostor političnega revanšizma, manipulacij in rušenja institucij. Ustava Republike Slovenije ni zgolj pravni dokument. Je temeljni družbeni dogovor, ki določa meje oblasti in varuje pravice vseh. Spoštovanje ustave pomeni spoštovanje institucij, ki iz nje izhajajo. Vsak poskus njihovega spodkopavanja je poskus spodkopavanja same države.

Politična odgovornost zahteva, da se zavedamo razlike med legitimno kritiko in nevarno delegitimacijo. Kritika oblasti je nujen element demokracije. A kritika mora temeljiti na dejstvih, argumentih in odgovornosti. Ko pa se nadomesti z diskreditacijo, z namigovanji in z ustvarjanjem umetnih afer, takrat ne gre več za demokracijo, temveč za njeno zlorabo.

Poslanske skupine Levica, Svoboda in Socialni demokrati zato odločno stopamo v bran instituciji predsednika republike kot eni izmed ključnih varovalk demokratičnega sistema in ustavnega reda. Naša podpora ni vezana na posameznika, temveč na funkcijo, njen ustavni položaj in njen pomen za stabilnost države. Gre za vprašanje načela ali bomo kot družba dopustili erozijo institucij ali pa bomo stopili javno v bran ter jih zaščitili.

Ob tem poudarjamo, da je odgovornost za stanje politične kulture skupna. Nosijo jo politični akterji, mediji in širša javnost. Demokracija ni samoumevna. Zahteva stalno skrb, angažma in spoštovanje pravil igre. Če želimo ohraniti državo, za katero smo se odločili ob osamosvojitvi, potem moramo braniti njene temeljne vrednote: spoštovanje, dialog, odgovornost in vladavino prava.

Slovenija je nastala kot projekt povezovanja, ne razdvajanja. Ideja osamosvojitve je temeljila na skupni viziji. Na želji po svobodni, pravični in demokratični družbi. Danes se moramo vprašati, ali tej viziji še sledimo. Ali krepimo institucije ali jih rušimo?

Na ta vprašanja ne moremo odgovarjati z molkom.

Zato pozivamo vse politične akterje, naj prenehajo s praksami, ki spodkopavajo zaupanje v institucije države. Pozivamo k odgovornemu ravnanju, k spoštovanju ustavnega reda in vrnitvi k politični kulturi, ki temelji na argumentirani razpravi. Pozivamo tudi javnost, naj ne naseda poskusom manipulacij in naj razlikuje med legitimno kritiko nosilcev javnih funkcij ter njihovim načrtnim spodkopavanjem.

V času, ko se demokratični temelji preizkušajo, je naša dolžnost, da jih branimo. Ne zaradi politike, temveč zaradi države. Ne zaradi posameznikov, temveč zaradi naše skupne prihodnosti.

Institucije države so skupno dobro vseh državljank in državljanov. Njihova zaščita ni politična izbira, je naša dolžnost.

Poslanski skupini Socialni demokrati in Levica