Od ministra za zdravje pričakujemo ukrepe za učinkovitejše delo v javnem zdravstvu
Poslanska skupina Socialnih demokratov je na ministra za zdravje naslovila pisno poslansko vprašanje glede učinkovitosti izvajanja rednega in dodatnega programa v javnih zdravstvenih zavodih. Povod so nove informacije o domnevnih nepravilnostih pri izvajanju dodatnega programa elektromiografskih (EMG) preiskav v UKC Maribor.
5. avgust 2026
Po navedbah zaposlenih naj bi bilo v okviru popoldanskega programa mogoče opraviti tudi dvakrat več pregledov kot v rednem dopoldanskem delovnem času. Primer sledi nedavnim ugotovitvam notranjega nadzora glede dela radiologa UKC Maribor in po oceni Socialnih demokratov odpira širše vprašanje organizacije, učinkovitosti in nadzora dela v javnem zdravstvu.
Socialni demokrati poudarjajo, da morajo biti pacienti v javnem zdravstvenem sistemu obravnavani enako kakovostno ne glede na to, ali je storitev opravljena v rednem ali dodatnem programu. Večja odstopanja v storilnosti zato zahtevajo jasno pojasnilo in ustrezen nadzor.
»Če je mogoče v dodatnem programu v krajšem času opraviti bistveno več storitev kot v rednem delovnem času, se moramo vprašati, zakaj te storilnosti ne dosegamo že v okviru rednega programa. Dodatno delo mora biti namenjeno skrajševanju čakalnih dob, ne pa postati nadomestilo za neučinkovito organizacijo rednega dela,« opozarjajo v Poslanski skupini SD.
Ob tem izpostavljajo, da ZZZS storitve v rednem in dodatnem programu plačuje po enaki ceni. Sistem, ki bi ustvarjal finančne spodbude za preusmerjanje dela v dodatne programe, lahko po njihovem prepričanju vodi v daljše čakalne dobe, višje stroške zdravstvene blagajne in zmanjševanje zaupanja ljudi v javno zdravstvo.
Poslanska skupina SD zato ministra za zdravje sprašuje, ali ministrstvo spremlja in primerja storilnost v rednih in dodatnih programih ter ali namerava uvesti enotne normative in merila, ki bi omogočala objektivno primerjavo opravljenega dela. Zanima jih tudi, ali bodo morali javni zdravstveni zavodi sistematično spremljati odstopanja in ob večjih razlikah izvajati nadzore.
Od ministra pričakujejo tudi odgovor, ali pripravlja spremembe, ki bi preprečile finančne spodbude za zmanjševanje storilnosti v rednem delovnem času, ter predvsem, s katerimi sistemskimi ukrepi bo zagotovil, da bo največji možni obseg zdravstvenih storitev opravljen že v okviru rednega dela.
Dodatni program mora ostati to, čemur je namenjen, in sicer kot dodatno orodje za hitrejšo obravnavo pacientov in skrajševanje čakalnih dob.














