Tudi ponoči mora biti jasno, kam po zobozdravstveno pomoč
Poslanca Socialnih demokratov mag. Meira Hot in Damijan Bezjak Zrim sta na ministra za zdravje naslovila pisno poslansko vprašanje glede zagotavljanja neprekinjene in geografsko dostopne dežurne zobozdravstvene službe. Opozarjata, da so ljudje z akutnimi zobozdravstvenimi težavami predvsem ponoči ter ob koncih tedna in praznikih pogosto postavljeni pred izbiro: čakati na odprtje javne ambulante ali pomoč poiskati pri zasebniku in jo plačati iz lastnega žepa.
14. avgust 2026
»Zobobol ne pozna delovnega časa. Človek si ne more izbrati, ali ga bo zob začel močno boleti v ponedeljek dopoldne ali v soboto zvečer. Naš zdravstveni sistem pa danes to razliko žal pozna zelo dobro,« sta uvodoma izpostavila poslanca.
Veljavna ureditev namreč določa, da se zobozdravstvena dežurna služba ob sobotah, nedeljah in praznikih izvaja na zgolj devetih lokacijah po Sloveniji. V Ljubljani, Celju, Kranju in Mariboru je zagotovljena med 8. in 13. uro, v Kopru, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu pa med 8. in 12. uro.
Po zaključku teh nekaj ur dežurstva za pacienta z akutno zobozdravstveno težavo, ki ne zahteva bolnišnične oziroma oralno-kirurške obravnave, organizirane javne zobozdravstvene službe ni.
Med redno ambulanto in bolnišnico ostaja praznina
Hot in Bezjak Zrim poudarjata, da je treba jasno ločiti med najtežjimi stanji, za katera je zagotovljena bolnišnična obravnava, in akutnimi zobozdravstvenimi težavami, zaradi katerih človek potrebuje zobozdravnika, ne pa urgentnega centra.
Če nekoga v soboto popoldne ali ponoči začne močno boleti zob, se mu odlomi zob ali nastopi druga akutna težava, ima po koncu dežurstva zelo omejene možnosti. Lahko čaka na naslednji termin dežurne službe oziroma na delovni dan ali pa poišče zasebnega izvajalca, če ga ta lahko sprejme in če si samoplačniško obravnavo lahko privošči.
»V praksi smo tako ustvarili praznino med redno zobozdravstveno dejavnostjo in bolnišnično obravnavo najtežjih primerov. V tej praznini pa ostajajo pacienti z bolečinami in drugimi akutnimi težavami, pri katerih je zobozdravstvena pomoč potrebna, a je javna služba v tistem trenutku preprosto zaprta,« opozarjata.
V Ljubljani je nočno ambulanto obiskalo deset pacientov na noč
Da potreba po zobozdravstveni pomoči ponoči ni zgolj teoretična, kaže tudi nekdanja nočna zobozdravstvena ambulanta v Ljubljani. Delovala je od leta 2002 in paciente sprejemala med 21. in 4. uro. Leta 2019 jo je po podatkih Zdravstvenega doma Ljubljana obiskalo povprečno deset pacientov na noč.
Ob začetku epidemije covida-19 leta 2020 je bila ambulanta zaprta in se pozneje ni več odprla. Poslanca opozarjata, da deset pacientov na noč samo v Ljubljani na letni ravni pomeni več tisoč obravnav. Zato ministra sprašujeta tudi, ali je ministrstvo po ukinitvi ambulante sploh analiziralo potrebe po zobozdravstveni pomoči v nočnem času in preverilo, kam se danes obračajo ti pacienti.
Devet lokacij za vso Slovenijo
Drugi problem je geografska dostopnost. Nekajurno dežurstvo na devetih lokacijah pomeni, da imajo prebivalci različnih delov države zelo različne možnosti za pravočasno obravnavo. Za nekoga je dežurna ambulanta oddaljena nekaj minut, za drugega več deset kilometrov.
Poslanca zato od ministrstva pričakujeta podatke, na podlagi katerih strokovnih, kadrovskih in finančnih meril je bila oblikovana sedanja mreža devetih dežurnih mest ter ali je ministrstvo sploh analiziralo, koliko časa oziroma kilometrov potrebujejo prebivalci posameznih delov Slovenije do najbližje dežurne zobozdravstvene ambulante.
Ministra, ki kot doktor dentalne medicine in specialist stomatološke protetike področje pozna tudi iz strokovne prakse, sprašujeta tudi, ali je sedanja ureditev po njegovi oceni ustrezna ter ali je ministrstvo pripravljeno iskati drugačen model.
»Ne pričakujeva, da bo v vsakem zdravstvenem domu v Sloveniji celo noč sedel dežurni zobozdravnik. Upravičeno pa je pričakovati, da država organizira mrežo, v kateri bo pacient tudi ponoči, ob koncu tedna ali prazniku vedel, kam se lahko obrne in bo tam v razumnem času dobil zobozdravstveno pomoč,« sta poudarila.
Hot in Bezjak Zrim zato predlagata razmislek o neprekinjeni dežurni zobozdravstveni službi na regionalni ravni oziroma drugem modelu, ki bi prebivalcem zagotovil časovno in geografsko dostopno pomoč. Ministrstvo sprašujeta tudi, koliko kadrov in dodatnih sredstev bi bilo za takšno mrežo potrebnih ter ali bo razširitev dežurne zobozdravstvene službe vključena v prihodnje spremembe programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
»Od javnega zdravstvenega sistema ni pretirano pričakovati, da človeku z akutno zobozdravstveno težavo ponudi jasen odgovor na preprosto vprašanje: kam naj grem po pomoč? Danes je odgovor prepogosto odvisen od tega, kateri dan je, koliko je ura, kje človek živi in ali si lahko privošči zasebnega zobozdravnika,« sta zaključila poslanca Socialnih demokratov.














