Praznika Prekmurja in Primorske si zaslužita vsakoletni državni proslavi
Poslanca Socialnih demokratov mag. Meira Hot in Damijan Bezjak Zrim sta na Vlado Republike Slovenije naslovila poslansko pobudo, naj se praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 17. avgusta ter priključitve Primorske k matični domovini 15. septembra trajno uvrstita v vsakoletni koledar državnih proslav.
6. avgust 2026
Poslanca poudarjata, da oba praznika zaznamujeta prelomna dogodka slovenske zgodovine. Čeprav izhajata iz različnih zgodovinskih okoliščin, ju povezuje skupno sporočilo: vztrajnost slovenskega naroda, moč narodne zavesti ter prizadevanja generacij za ohranitev slovenskega jezika, kulture in pripadnosti skupni domovini. »17. avgust ni zgolj praznik Prekmurja, 15. september pa ne zgolj praznik Primorske. To sta praznika celotne Slovenije,« sta izpostavila poslanca.
Prekmurski Slovenci so se leta 1919 po stoletjih življenja zunaj skupnega slovenskega političnega prostora združili z matičnim narodom. Primorke in Primorci pa so desetletja kljubovali raznarodovanju, prepovedovanju slovenskega jezika, poitalijančevanju in fašističnemu nasilju ter ohranili slovensko besedo in narodno zavest. Z uveljavitvijo Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 je bila večina Primorske priključena matični domovini.
Meira Hot kot Primorka in Damijan Bezjak Zrim kot Prekmurec ob tem izpostavljata, da spomin na te dogodke v njunih okoljih ni zgolj zgodovinska pripoved, ampak živ del identitete, družinskega spomina in skupnosti. Sedanja praksa, po kateri sta praznika osrednje državne proslave praviloma deležna predvsem ob posameznih oziroma okroglih obletnicah, po njunem prepričanju ne odraža dovolj njunega nacionalnega pomena.
»Državni praznik mora imeti ustrezno državno vsebino. Proslava ni zgolj protokolarni dogodek, temveč javna in simbolna potrditev vrednot, na katerih temelji naša skupnost,« sta zapisala.
Zato Vladi predlagata, da ob obeh praznikih vsako leto organizira osrednji državni proslavi, praviloma v Prekmurju in na Primorskem, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kulturnimi in zgodovinskimi ustanovami ter drugimi organizacijami.
Poslanca sta prepričana, da Slovenija v času številnih družbenih delitev potrebuje tudi simbole in dogodke, ki povezujejo. Oba praznika nosita sporočilo enotnosti, povezanosti in zavedanja, da skupna država ni samoumevna.
»Prekmurje in Primorska nista obrobje Slovenije. Sta njen nepogrešljiv del, njena zgodovinska izkušnja in njeno bogastvo. Brez Prekmurja in brez Primorske Slovenija ne bi bila celovita. Zato si oba praznika zaslužita trajno, dostojno in vsakoletno počastitev na državni ravni,« sta zaključila mag. Meira Hot in Bezjak Zrim.














