Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Meira Hot je ob vložitvi predloga poudarila, da ne gre za običajen politični spor med opozicijo in vladajočo koalicijo niti za nestrinjanje glede vsebine posamezne parlamentarne preiskave.

»Govorimo o spoštovanju Ustave Republike Slovenije, pravic parlamentarne manjšine in temeljnih pravil demokracije,« je dejala. Državni zbor je na zahtevo opozicije dvakrat sklical izredno sejo, na kateri bi moral odrediti parlamentarni preiskavi. Vladajoča večina je obakrat z glasovanjem proti dnevnemu redu preprečila, da bi se ustavna obveznost izvršila. Proti dnevnemu redu je na obeh sejah glasoval tudi predsednik Državnega zbora.

Kot je opozorila poslanka, predsednik parlamenta ni zgolj eden izmed 90 poslancev, temveč nosilec ene najvišjih državnih funkcij. Njegova dolžnost je zagotavljati nepristransko in ustavno skladno delovanje Državnega zbora ter varovati pravice vseh poslank in poslancev, ne glede na njihovo politično pripadnost.

»Predsednik Državnega zbora ni poslovni sekretar, ki pošlje vabilo in se nato umakne. Njegova odgovornost se s sklicem seje šele začne. Zagotoviti mora, da postopek poteka ustavno, zakonito in skladno z namenom poslovniških pravil,« je poudarila.

Ustava v 93. členu določa, da mora Državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslank in poslancev. Po besedah vodje Poslanske skupine SD pri tem ne gre za vprašanje politične presoje večine ali za odločanje o tem, ali ji je vsebina preiskave všeč.

Na nedopustnost takšnega ravnanja so opozorili tudi ustavnopravni strokovnjaki različnih svetovnonazorskih usmeritev. Na seji Komisije za poslovnik so enotno ocenili, da gre za kršitev Ustave, zlorabo parlamentarnega postopka in poseg v ustavne pravice opozicije.

»Ko se neka kršitev zgodi enkrat, jo je mogoče označiti za zdrs. Ko se zavestno ponovi, ne gre več za napako, ampak za vzpostavljanje nevarne in protiustavne parlamentarne prakse,« je opozorila Meira Hot.

Takšen način odločanja bi lahko po njenih besedah v prihodnje omogočil, da parlamentarna večina prepreči katerokoli izredno sejo, katere vsebina ji politično ne bi ustrezala. S tem bi pravice parlamentarne manjšine postale odvisne od volje večine, nadzorna vloga opozicije pa bi izgubila svoj pomen.

Socialni demokrati poudarjamo, da predlog za razrešitev ni osebni obračun z Zoranom Stevanovićem in ni sankcija zaradi njegovih političnih stališč. Gre za vprašanje institucionalne odgovornosti, nepristranskosti in zaupanja v funkcijo predsednika Državnega zbora.

»Z njegovo razrešitvijo ne varujemo opozicije. Varujemo Državni zbor kot institucijo, pravno državo in pravico državljank in državljanov, da njihovi izvoljeni predstavniki delujemo po jasnih, enakih in ustavno skladnih pravilih,« je sklenila Meira Hot.

Ustava ni priporočilo. Ustava je meja oblasti. Ko predsednik Državnega zbora te meje ne varuje, mora za to prevzeti odgovornost.