SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Program
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
    • Kontakt
    • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

dr. Branko Gabrovec

strokovnjak za zdravstveni menedžment, predsednik Sveta SD za zdravje
3. julij 2021

Proti privatizaciji slovenskega zdravstva. Moramo in zmoremo bolje.

Da je naš zdravstveni sistem potreben resnih posodobitev, se verjetno strinjamo vsi. Ključno vprašanje na tem mestu je: kakšne naj bi te bile? Posodobitve zdravstvenega sistema, ki vodijo v privatizacijo, so korak v napačno smer. Zakaj? Drži, zasebništvo lahko v določeni meri zagotovi večjo kakovost in hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, a hkrati pomeni tudi večje stroške zdravstvenega zavarovanja. Žal vsi naši državljani nimajo takšnih prihodkov, da bi si lahko to privoščili, to dejstvo pa mora biti temelj, na katerem se oblikujejo posodobitve, o katerih sedaj razpravljamo.

Največjo kakovost in učinkovitost zdravstvenega sistema moramo tako doseči znotraj naših celostnih zmožnosti in na solidaren način. V tem trenutku lahko vidimo drugačno sliko: vladni predlogi gredo v smeri privatizacije zdravstva, ki je oblikovano na način, da ponuja svoje storitve za bogato peščico in ne za vse državljane. S predlogoma dveh zakonov vlada pospešuje privatizacijo in dodeljevanje javnih zdravstvenih sredstev zasebnikom, s tem pa nadaljnjo slabitev javnega zdravstva, namesto da bi s potrebnimi organizacijskimi, konceptualnimi in finančnimi ukrepi okrepila javni zdravstveni sistem, kot smo to predlagali Socialni demokrati.

Vlada s spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predlaga spremembo načina upravljanja naše javne zdravstvene blagajne (ZZZS). V predlogu ukinja 45-člansko skupščino ZZZS in jo nadomešča z 11-članskim svetom zavoda. Med imenovanimi člani bi vlada skupaj z delodajalci hitro imela večino in popoln vpliv na dodeljevanje sredstev iz javne zdravstvene blagajne. Zaposleni, ki so aktivni zavarovanci in prispevajo polovico sredstev v blagajno, svojega predstavnika v svetu zavoda ne bi imeli. Prav tako bi lahko minister za zdravje zadržal vsako odločitev, ki jo bi sprejel svet zavoda.

Kljub temu, da ZZZS potrebuje operativnejše upravljanje, je takšen predlog nesprejemljiv, saj omogoča popolno razgradnjo javnega zdravstvenega sistema.

Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo je na prvi pogled všečen in politično moder predlog. Vse zdravstvene zavode v Sloveniji se povpraša, kaj potrebujejo, nato pa se jih (v skladu z njihovimi željami in potrebami) vnese na seznam predvidenih investicij. Ker so na seznam uvrščeni vsi, je, kot pregovorno pravimo, „volk sit in koza cela“. Poslanci takemu predlogu težko nasprotujejo, saj je na seznamu tudi javni zdravstveni zavod, ki je v njihovi bližini. Takšen predlog pač ne more biti slab in škodljiv. Pa je temu res tako?

Podrobnejši pregled razkrije, da ima predlog zakona vrsto pomanjkljivosti. Temeljna pomanjkljivost je odsotnost prenovljene mreže javnih zdravstvenih zavodov (JZZ). Trenutno imamo zastarelo mrežo javnih zdravstvenih zavodov, predvsem na sekundarnem nivoju (splošne in specialne bolnišnice). Ta mreža se ohranja nespremenjena že skoraj tri desetletja, razmere pa so se v tem času bistveno spremenile (staranje prebivalstva, porast kroničnih in rakavih bolezni, vse več potreb po številu negovalnih postelj, vedno hitrejši napredek v zdravstvenih tehnologijah, migracije prebivalstva ipd.). V načrtu predloga zakona so vključeni vsi JZZ na sekundarnem in terciarnem nivoju, upoštevani so prav vsi prejeti predlogi, vendar brez resnega in kritičnega premisleka o naših realnih potrebah. Največ koristi predloga bi tako npr. imel UKC Ljubljana, ki bi prejel glavnino sredstev.

Investicije v zdravstvo so nujno potrebne. Podatki kažejo, da je iztrošenost zdravstvene opreme v našem zdravstvenem sistemu več kot 84 %, pri stavbah pa je ta iztrošenost 80 %, nikakor pa tega ne moremo storiti brez prenove omenjene mreže. Pri tem je najprej pomembno vedeti, kaj bomo kje počeli, ali imamo tam zadosti kadrov, ali lahko število predvidenih posegov izvedemo varno, ali je smotrno, da se vsi posegi opravljajo na vseh lokacijah itd.

V obrazložitvi povečanja sredstev za novo medicinsko fakulteto se kot razlog navaja povečanje števila zdravnikov in posledično tudi družinskih zdravnikov. Gre za napačno razumevanje problema. Število razpisanih specializacij se je povečalo že pred leti, a mesta kljub temu ostajajo prazna. Povedano drugače, problema ne bomo rešili, če se zopet ukvarjamo s posledicami. Rešitev je potrebno najti na drugi strani enačbe pri vzroku, kar konkretno pomeni, da je najprej potrebno izboljšati delovne pogoje in spremeniti plačno politiko za specialiste družinske medicine.

Predlog zakona je problematičen tudi, ker je predvsem usmerjen v „gradnjo zidov“, precej manj pa v tehnološki razvoj in IT nadgradnjo zdravstvenega sistema. To pomeni, da namesto v izrazito pospešitev vlaganj v modernizacijo našega zdravstvenega sistema bo poudarek zopet na izgradnji infrastrukture, za katero je že sedaj jasno, da bo v dobi pospešene digitalizacije delovala z omejenim uspehom.

Nadalje, viri za zagotavljanje sredstev niso stabilno načrtovani, prav tako so neenakomerno razporejeni. V predlogu zakona, ki je ovrednoten (po predlagateljevi oceni) na 2 milijardi evrov (ocena vrednosti po spremembah v gradbeništvu pa je od 3,5 do 4 milijarde evrov), namenjamo glavnino sekundarnem in predvsem terciarnem nivoju zdravstvenega varstva, primarnemu pa zgolj 50 milijonov evrov. Naj bo jasno: primarni nivo v zdravstvenem sistemu opravi preko 90 % vseh storitev.

Predlagane posodobitve našega zdravstvenega sistema so (kot je zgoraj na kratko opisano) polne kratkoročnih in dopadljivih ukrepov.

Moramo in zmoremo bolje.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Aleksander Jevšek: Z novim konceptom regionalnega razvoja do močnih regij in močne Slovenije

Kot minister za kohezijo in regionalni razvoj ter nekdanji župan sem prepričan, da je naša država tako močna, kot so močne njene regije. Skladen razvoj regij bi zato moral biti jasna in močna politična odločitev, podprta s konkretnimi ukrepi.
20. novembra 2024/by md

Tanja Fajon: Slovenija je na pravi strani zgodovine

Moje prepričanje ostaja jasno: mir na Bližnjem vzhodu je mogoč le z rešitvijo dveh držav, ki priznava palestinsko državo v mejah iz leta 1967. Junija 2024 je Slovenija naredila pomemben korak in priznala Palestino. Septembra smo se pridružili globalnemu zavezništvu za implementacijo te rešitve. Verjamem, da stabilna, suverena Palestina ni le simbol pravičnosti – je ključ do sobivanja narodov, ki si že stoletja delita to zemljo.
16. novembra 2024/by md

Matjaž Han: Slovenija na globalnem prizorišču

Zavedati se moramo, da je evropska industrija, vključno s slovensko, na pomembnem zgodovinskem razpotju. Zaradi sprememb v političnih in gospodarskih odnosih, tudi z ZDA, je za Evropo ključnega pomena, da svoje trge razprši in se poveže z novimi, perspektivnimi trgovinskimi partnerji. Kitajska je tu vsekakor pomemben partner, saj ponuja možnosti za rast, razvoj in izmenjavo znanja, hkrati pa Evropi omogoča, da se sooča z globalnimi izzivi na močnejši in bolj uravnotežen način.
8. novembra 2024/by md
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Vlada potrdila Nacionalni program športa 2026–2035: Socialni demokrati za šport, dostopen vsem22. maja 2025 - 12:00
  • Andreja Katič: Predlagana sodniška zakonodaja prinaša večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank16. maja 2025 - 8:38
  • Konferenca SD: Socialno partnerstvo za dostojne pokojnine in varno starost14. maja 2025 - 10:25
  • Matjaž Han: Demokracije ne smemo uporabljati selektivno12. maja 2025 - 14:35
  • Andreja Katič: Obnoviti moramo zaveze Evropske konvencije o človekovih pravicah – zaveze k miru, k sodelovanju med državami in spoštovanju človekovih pravic12. maja 2025 - 10:58
  • Meira Hot s spletno peticijo za ukinitev vinjetnega režima na hitri cesti H6 Škofije-Koper25. aprila 2025 - 16:34
  • Zakon o pavšalnem nadomestilu – poprava dolgo prezrte krivice25. aprila 2025 - 14:50
  • Andreja Katič: »Interes otroka mora biti v presečišču različnih strok«17. aprila 2025 - 15:47

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno
  • Program

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Dejan Židan: Investicije v javno zdravstvo so nujne Marko Koprivc: Je Hitler za aktualno vlado heroj?
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo