Mladenka je dopolnila trideset let.

Slovenija, postajaš zrela in odgovorna gospa, ki si zaradi sebe in vseh nas zaslužiš bolje. Zaslužiš si, da napredno in drugače razpreš krila za prihodnjih trideset let. Ob tridesetletnici se poslavljaš od mladostne zagnanosti z bremeni denacionalizacije, privatizacije in fiskalne strogosti. V tem času si bila pridna učenka in že pri trinajstih dosegla vstop v Evropsko unijo in NATO, potem pa v najstniških letih padla pod vpliv napačnih zgledov, zato so bila tvoja zadnja leta v veliki meri izgubljena, brez fokusa in kot je za mnoge značilno za ta čas – brez stalne zaposlitve in z vse manj socialne varnosti. Zdaj si stara trideset let, v polni meri odgovorna za svojo prihodnost. Zato je pomembno, kako si boš zastavila naslednje desetletje in čas pred teboj. Analiza preteklosti lahko pri tem pomaga.

V zadnjih sedemnajstih letih te je skušalo voditi kar sedem mož, vsi moški z izjemo ene dame. Vsakdo te je skušal očarati, zavrteti na svojevrsten način, često neuspešno. Janez te je nadvladal in si te želi v treh poskusih izključujoče in grobo podrediti, narediti iz tebe sebi priljudno dekle. Pri tem kliče: “Bog naj živi Slovenijo”. Borut te je uspel osvoboditi iz prvega Janezovega objema, a si pri dvajsetih letih razočarana nad njegovo neodločenostjo, puhlicami in nemočjo obvladati finančno krizo iskala novega partnerja. In spet je prišel Janez, ki te je v težkih kriznih časih pripeljal na rob bankrota, ko ti ni zaupal več nihče.

V bran so ti stopili državljani, civilna družba, jezni od grobih zujfovskih ukrepov in netransparentnega vladanja druge Janezove vlade.  V vodenje te je prevzela domača trojka z Alenko na čelu, ki ni rabila denarja, a si ni dala potrebnega časa, da bi lahko dočakala rezultate težkih reform. V upravljanje te je prejel – brez jamranja prosim – Miro s svojimi etičnimi in moralnimi načeli. Slovenija Mirota in tistega (ne)vodenja kljub dopolnjenim skoraj petindvajsetim letom ni razumela. V veliki meri tudi zato, ker ni bilo denarja za razvojni preboj, saj te je v bruseljski maniri fiskalnih pravili in napačnega odziva na finančno krizo omejevala domača blagajna. Si pa v tem času pospešeno odplačevala krizne kredite in čakala na novo generacijo. Čeprav te je znal Marjan nasmejati, si se naveličala njegove neresnosti in premajhne večine. Dekle v poznih dvajsetih letih pač išče stabilnost, napredek, blaginjo, kariero. Rada bi šla na svoje, videla svet, si ustvarila družino. Ti pa si spet padla v nov, tretji Janšev objem.

Ampak, draga Slovenija, on očitno ni pravi snubec. Ne sprejema te takšne, kot si, svobodoljubne, odprte in strpne, ponosne na tvojo zgodovino, ki ima rada različna mnenja, sloge in prepričanja. Spreminja te. Na silo. Rad bi, da postaneš takšna, kot on. Pazi, da se pri tem ne zlomi tvoj značaj. Da ne ugasne sijaj tvojih oči, upornost tvojega duha, prostranost tvojega pogleda, dobrota tvojega srca.

Pazi, da ne postaneš takšna kot je on. Ker nočeš biti takšna.

Slovenija, potrebna si sprememb. Ker si zaslužiš bolje.

Zdaj si v najboljših letih. Si ustvarjalna in pametna. Znaš trdo delati. Kdor te od zunaj spozna, se zaljubi v tvoje lepote, gostoljublje in pamet.

Čas je, da dobiš krila, poženeš globlje korenine razvoja, prelomiš nasprotja preteklosti in se naslonjena na močno gospodarstvo varna in pogumna zazreš v naslednja tri desetletja. Ta ti naj dajo varen dom, družino, (če bo sreča) otroke, prijatelje, predvsem prijazne rojake in pozitivne sosede. Čuječa in odprta družba bo vedno s tabo, tako kot dosedaj vsak petek. Slovenija, pokaži nejevernim, da nisi sesuta država brez jasne prihodnosti. To ve vsakdo od nas, ki je malo potoval po svetu, to vidi vsakdo, ki pride k nam. Samo mi, tvoji rojaki in rojakinje, se moramo povezati in odpreti, da Slovenija zmore več in bolje.

Slovenija, imaš prihodnost: to so tvoji ljudje, milijoni rok in glav, ki znajo misliti in dobro delati zase, za družbo, za vse nas. Na temelju solidarnosti in družbeno dogovorjenih pravil igre zmorejo ustvariti boljšo prihodnost sebi, svojim družinam, skupnosti. Čas je pravi za tvoj polet. Tudi zato, ker je v tvoji evropski družini končno prevladalo načelo, da skupne probleme skupnost rešuje skupaj. Da je čas za vlaganja v tisto, kar gradi družbo in skupnost. Ker si soočena z novimi krizami in novimi tveganji, je nujno, da v svoje ambicije za naslednja desetletja vključiš vse, da skupaj rešujemo probleme in da skupaj uresničujemo priložnosti. Da doživiš čas pred teboj kot razvojno desetletje in do svojega štiridesetega rojstnega dne postaneš točno takšna, kot si želiš biti. Suverena, samostojna, uspešna, spoštovana, solidarna.

Vse dobro, Slovenija, v novem in naslednjih desetletjih. Pogumno naprej, naj te povedejo moč in energija ljudi, ki se vztrajno, a prešerno zbirajo ob Tromostovju in sporočajo ograjeni vrhuški, naj vpraša njih – na demokratičen način – kakšna naj bodo prihodnja desetletja Slovenije.