Dejan Židan: Kako namerava ministrstvo rešiti problematiko divjih odlagališč komunalnega blata po Sloveniji?
Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na ministra za okolje in prostor naslovil poslansko vprašanje glede komunalnega blata iz čistilnih naprav, ob tem, da se naša država dnevno sooča z vse več za okolje ter zdravje ljudi škodljivimi deponijami blata.
28. junij 2021
Židan je v poslanskem vprašanju sicer spomnil, da so se prve težave glede odstranjevanja komunalnega blata iz čistilnih naprav (BČN) v Sloveniji pričele že v letu 2019, ko se je zaprla meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko, slednja namreč ne sprejema več novih notifikacij za uvoz blata iz čistilnih naprav.
»Po dostopnih podatkih v Sloveniji sežgemo do pet tisoč ton blata iz čistilnih naprav v Celju, nekaj ga predelajo v Puconcih v Prekmurju v kompozit in ga odlagajo na svoje odlagališče,« je zapisal Židan, ob tem pa opozoril na dva, v letu 2016 sprejeta programa (Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije). Kot je nadalje zapisal poslanec, so v programih »predvidene tudi tehnike obdelave blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Konvencionalni načini ravnanja z blatom iz čistilnih naprav so v zatonu, saj ne sledijo smernicam integriranega ravnanja z odpadki v kontekstu krožnega gospodarstva, zaradi česar se ob njihovi uporabi pogosto pojavljajo tako ekološki, kot tudi socialni problemi.«
Po besedah Židana tako načela integriranega ravnanja z odpadki pogojujejo tudi naprednejše (nekonvencionalne) načine ravnanja z blatom, »strategije za ravnanja z blati iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) pa sprejet Program ne vključuje,« je zaključil.
V sled navedene problematike je mag. Dejan Židan na ministra za okolje in prostor naslovil naslednja vprašanja:
- Podatki glede izrabe/predelave/odstranjevanja blata iz KČN v Sloveniji in glede na izdane notifikacije za ravnanje z BČN v tujini. Prosim podatke za leta 2018, 2019, 2020 in začasne za leto 2021.
- Ali ima Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) dolgoročno strategijo ravnanja s komunalnim blatom? MOP je v letu 2016 sicer sprejel Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, kjer pa ni določen način ravnanja s komunalnimi odpadki na način, da bi Slovenija lahko zagotovila samozadostnost na tem področju.
- Kako namerava MOP rešiti akutni problem blata iz KČN kratkoročno in kako ga namerava rešiti dolgoročno?
Židan je ob podanih vprašanjih opozoril tudi na Uredbo o odpadkih iz septembra 2020, ki po njegovem prepričanju odpira vrata postavitvi tehnologije proizvodnje kompozitov. Ti po besedah poslanca ne morejo izpolniti zahtev REACH zakonodaje in tudi ne Zakona o proizvodih.
Zato je poslanec Židan na pristojnega ministra naslovil še sklop vprašanj, povezanih z Uredbo:
- Ali je ta Uredba notificirana pri EU?
- Zakaj MOP omogoča postavitev tehnologij, ki niso rešitev, temveč problem le prenašajo po verigi vrednosti naprej?
- Kdo je pripravljavec Uredbe, ali so jo pripravile strokovne službe s področja odpadkov na MOP? Ali je pri pripravi Uredbe bil vključen Urad za kemikalije? Če da, v kakšni obliki in obsegu?
- Zakaj so zatajile inšpekcijske službe pri nadzoru ravnanja z BČN?
- Kako država zagotavlja nadzor nad ravnanjem z BČN in navzkrižno skladnost proizvedenega blata na KČN, predanega in dejansko obdelanega in/ali izvoženega? Prosimo za podatke za zadnja tri leta po posameznem letu o:
– količini proizvedenega BČN, ki se poroča na ARSO (portal IS odpadki),
– količini obdelanega BČN (koliko, kdo),
– načinu obdelave blat (kako, koliko, kdo),
– količini izvoženega blata (kdo, kam, kakšna je končna obdelava).