SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Neva Grašič

Mednarodna sekretarka SD

Slovenija je izgubila zaupanje EU, da bo v času predsedovanja branik njenih temeljev

Slovenija bo čez slabih pet mesecev drugič od svojega vstopa v Evropsko unijo predsedovala. S tem bo prevzela vodenje Sveta EU, usmerjanje zakonodajnega dela Sveta in usklajevanje stališč za trialog z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Od vsakršnega predsedstva se pričakuje nepristranskost in nevtralnost pri prizadevanjih za skupne rešitve EU, predvsem pa zagotavljanje spoštovanja postopkov in evropske zakonodaje.

Ne poudarjanje lastnih nacionalnih interesov, ampak zavezanost skupnim vrednotam in temeljnim ciljem Evropske unije. To je naloga, ki jo bo Slovenija morala opraviti. Ali se tega poslanstva zaveda, se upravičeno vse bolj sprašujejo predstavniki evropskih institucij in drugih držav članic. Politico je prejšnji teden v intervjuju z zunanjim ministrom Logarjem poročal, da minister v Bruslju že gasi požare, ki jih neti slovenska vlada in »pomirja /slovenske in evropske/ diplomate, preden bo vlada desničarskega populističnega premierja Janeza Janše prevzela predsedovanje Svetu EU«.

Minister (in vodja projekta slovenskega predsedovanja) sicer z veseljem poudarja, da bo med prioritetami vladavina prava, tudi utrjevanje multilateralizma in močna ter proaktivna EU v mednarodni skupnosti. A kdo še verjame?… Še posebej, ko Politico spomni, da je »Janša promoviral teorije zarote glede ameriških volitev in na Twitterju razglasil, da bo Joe Biden eden najšibkejših predsednikov v zgodovini«.

Tako kot je vlada Janeza Janše izgubila zaupanje pri svojih državljankah in državljanih, ga je izgubila tudi v očeh EU. Skoraj utopično vsakič prebiram prioritete programa trojke predsedstev Nemčija-Portugalska-Slovenija, v katerem tri države poudarjajo vero v »pomen demokracije, človekovih pravic, pravne države in naših odprtih družbenih modelov, ki so temelj evropske svobode, varnosti in blaginje«.

Kdo še verjame, da bo Slovenija uresničevala svoje zaveze po »izpostavljanju ključne vloge svobodnih in pluralističnih medijev, katerih pravočasno in verodostojno poročanje je podprto z dejstvi, in predanost boju proti dezinformacijami«? Evropa ne. Ne po Janševi vojni z mediji, poplavi #fakenews s strani uradnih vladnih predstavnikov, izčrpavanju STA, osebnih diskreditacijah novinarjev, konfliktih z relevantnimi evropskimi institucijami…

Kdo še verjame, da bo Slovenija »poglobila konstruktiven dialog med državami članicami o skupnem zavedanju o pravni državi«? Evropa ne. To je bilo jasno razbrati tudi ta teden v pogovoru evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa s poslankami in poslanci v Državnem zboru. V svojih odgovorih je prikazal precej dobro poznavanje aktualnega stanja (ne)pravne države v Sloveniji. Med razpravo je omenil tudi, da je nesprejemljivo, da Slovenija še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, ki bi sicer čez nekaj tednov že morali začeti z delom. Opozoril je, da s tem Slovenija ovira delovanje neodvisnega evropskega organa, pristojnega za preiskovanje in pregon finančnega kriminala, korupcije in čezmejnih goljufij.

Razlog je verjetno, ker so kandidati moteči predsedniku vlade. Tako kot pet državnih tožilcev, ki že več mesecev čaka na imenovanje s strani vlade, po tem ko sta jih Državnotožilski svet in ministrica za pravosodje ocenila kot najprimernejše za imenovanje. »Politične pritiske znam zelo dobro odbijati, kjerkoli so,« je bil odgovor ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič na njenem zaslišanju v Državnem zboru, na vprašanje, ali bo zmogla biti branik demokracije v Sloveniji v vladi Janeza Janše. Ni zmogla.

Ni zmogla braniti neodvisnosti in kakovosti sodstva, ko je bilo prav to letno poročilo o stanju pravne države v Sloveniji z zunanjega ministrstva obteženo z dopisom, ki je z namenom razgradnje in podreditve političnim interesom ene stranke diskreditiral slovenski sodni sistem. Ni zmogla ustaviti razpihovanja nestrpnosti in sovražnega govora v naši družbi. Ni zmogla preprečiti napadov na svobodo in neodvisnost medijev v Sloveniji pred Svetom Evrope, vodilno evropsko organizacijo za varovanje človekovih pravic. Ni zmogla zaščititi pravic žensk in žrtev kaznivega dejanja posilstva. Ni zmogla obvarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin skozi omejevalne ukrepe v času epidemije. Ni zmogla ohraniti vladavine prava in temeljev demokratične družbe v Sloveniji.

Zato tudi ni pričakovati, da bo Slovenija sledila pozivom evropskega komisarja Reyndersa in bo v času svojega predsedovanja dejavna v nadaljevanju postopkov po 7. členu in s političnim pritiskom na Madžarko in Poljsko. Sam minister Logar je namreč 7. člen, ki za državo članico, ki krši temeljne evropske vrednote, predvideva odvzem glasovalnih pravic, označil za neizvedljiv. Kar pomeni, da je za Slovenijo neizvedljiva sama Pogodba o EU. Slovenija naj bi bila v času predsedovanja po Logarjevih besedah »pošten posrednik«, medtem ko vemo, da je Janša, kot nas je spomnil Politico, »tesen zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana, močan podpornik njegove /…/ retorike in politike ter pogost trn v peti politične sredine v EU«.

Evropa je razumela. Slovenija v času njenega predsedovanja ne bo branik temeljnih vrednot Evropske unije. Vsaj ne Slovenija pod vodstvom Janeza Janše. Še dobro, da alternativa obstaja. Danes. Naslednje priložnosti več ne bo. To moramo razumeti mi.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Tanja Fajon v Zagrebu: Reševanje odprtih vprašanj v dialogu je v korist državljanov obeh držav6. julija 2022 - 16:37
  • Dr. Milan Brglez: Oskrba je človekova pravica6. julija 2022 - 14:55
  • Meira Hot: Odnos do živali je ogledalo naše družbe6. julija 2022 - 14:14
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Milan M. Cvikl: Primite se za denarnice – Janša vlada Dr. Emilija Stojmenova Duh: Za ženske v znanosti
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo