Rekorden javni dolg, ekstremno visok primanjkljaj, postopno poslabševanje zunanjetrgovinske bilance, visoka inflacija in nevarno napihovanje nepremičninskih in drugih balonov napovedujejo prihodnji gospodarski zlom. V že tako težkih gospodarskih pogojih okrevanje še vedno šibi pandemija, na drugi strani pa deglobalizacijo ovirata trganje dobavnih verig in vse hujša energetska kriza. Vse to dodatno poslabšuje vlada, ki povzroča nevarno mešanico makroekonomskih neravnovesij.
V zadnjih dveh letih se je rekordno povečal javni dolg, primanjkljaji presegejo 10 milijard evrov. Spet imamo visoko inflacijo in nevarno se napihujejo nepremičninski in drugi baloni. Vse to napoveduje gospodarski zlom. Kar je še huje: zaradi negospodarne javnofinančne politike vlada uničuje tudi manevrski prostor za blažitev prihodnjih gospodarskih šokov. V Slovenji bi o tem morali resno razpravljati, ker se ta vlada obnaša, kot da jutri ne obstaja.
Podobna ravnanja smo videli že v prvi Janševi vladi. Takrat je vlada s procikličnim delovanjem, z ekspanzivno javnofinančno politiko in rastjo zunanjega dolga Slovenijo pripeljala v položaj, da jo je pričetek svetovne finančne krize našel povsem nepripravljeno in močno ranljivo. Vlada je takrat s predvolilnimi bonboni povzročila za več kot milijardo evrov velik izpad proračunskih prihodkov, podobno kot s spremembami dohodnine to počne danes. Veliko zadolževanje podjetij ni bilo namenjeno razvoju, ampak tajkunizaciji, ki jo je spodbudila spremenjena prevzemna zakonodaja, ko je bilo mogoče pridobiti kredit za menedžerski nakup podjetij z zastavo podjetij. Spomnimo, da je to zakonodajo v parlament prinesel takratni gospodarski minister Andrej Vizjak.
Posledica vsega naštetega je bila visoka rast cen. Tako so se decembra 2007 cene v primerjavi z letom prej dvignile za 5,6 %. Tudi takrat vlada opozicije ni poslušala in finančna kriza 2008 nas je našla popolnoma nepripravljene. Kratkoročni viri iz tujine so namreč izpuhteli, pribitki na obrestne mere pa so poleteli v nebo. Ostali smo sami brez rezerv in zato je bilo potrebno prekomerno omejevanje javne porabe. Trojki smo se komaj izognili, a to plačali z ogromno ceno bančne sanacije in strogega varčevanja – nižjimi pokojninami, omejevanjem vlaganj v zdravstvo, šolstvo, socialo, znanost, kulturo in druge naloge države. Slovenija je razvojno obstala na mestu in preteklo desetletje je bilo skoraj izgubljeno. Z velikimi napori je zadnjima dvema vladama uspelo javni dolg iz preko 80 % BDP zmanjšati blizu obvladljivih 60 % BDP.
Potem pa pride Janševa vlada in v manj kot dveh letih Slovenijo spet pripelje na rob prepada. Za to vlado naj bi veljalo, da je učinkovita. Če vprašate mene, je učinkovita predvsem pri povzročanju škode.
Četudi vemo, da napak za nazaj ni moč popraviti, je na mestu opozorilo, da smo ponovno pred veliko krizo in da je nujno ukrepanje. Gospodarske krize najbolj prizadenejo državljane, ki živijo od svojega lastnega dela. Slovenija se lahko kmalu znajde v položaju, ko ne bo imela več denarja, da bi blažila probleme in pomagala najranljivejšim.
Številni se že danes soočajo s posledicami energetske krize, dvigom cen ogrevanja in energentov nasploh – samo pogonska goriva so se povečala za več kot 50 %. Dodatno kupno moč prebivalstva zmanjšuje inflacija, kar preprosto pomeni, da bomo z istimi dohodki imeli vsak mesec manj v naši nakupovalni košarici.
Vlada v teh okoliščinah s spremembami zakona o dohodnini povzroča dodatni letni izpad v višini 800 milijonov evrov! Zakaj? Da bodo najbogatejši imeli več in letno prihranili na tisoče evrov, medtem ko bodo zaposleni na minimalni plači dobili nekaj čez deset evrov več na mesec. Še teh nekaj desetakov bo pojedla inflacija.
Vsi resni analitiki doma in na tujem govorijo o tem, da čakajo svet in svetovno gospodarstvo v naslednjem desetletju največje spremembe v zgodovini. To napoveduje priložnosti, ki jih bo lahko slovensko gospodarstvo uresničilo le, če bo imelo pri tem pomoč države za nujno preobrazbo (za povečevanje inovativnosti, za digitalizacijo in robotizacijo, za krepitev kompetenc, za zeleni prehod). Hkrati pa to napoveduje nevarnosti, nove gospodarske šoke, ki bodo zahtevali prihodnje ukrepanje države.
Bojimo se, da s tako neodgovorno politiko vlada po eni strani povzroča probleme, po drugi strani pa uničuje možnosti intervencije. Ta vlada sprejema odločitve, ki trajno poslabšujejo možnosti Slovenije za nujno trajnostno okrevanje in onemogočajo ukrepanje ob sedanjih in prihodnjih gospodarskih šokih.
Ministri te vlade se radi hvalijo z rastjo BDP, a pri tem jih je potrebno spomniti (bolje rečeno: podučiti), da je v tretjem letošnjem četrtletju bil slovenski BDP realno 5 % večji kot pred letom ter 3,5 % večji kot v primerljivem obdobju pred pandemijo. Povedano drugače: z dodatnimi 10 milijardami javnega dolga smo v zadnjih dveh letih zrasli za 1,7 % na leto. Z desetimi milijardami dolga smo uspeli doseči za nekaj več kot 1,5 milijardno povečanje našega BDP. Je to za vas učinkovito?
Statistični urad pri tem ugotavlja, da se gospodarska rast upočasnjuje, kar je posledica bistveno hitrejše rasti uvoza od izvoza.
V letu 2021 imamo enega največjih javnofinančnih primanjkljajev in drugi najslabši strukturni primanjkljaj med državami EU, javni dolg je ponovno presegel 80 odstotkov in lahko gre proti 90 odstotkom BDP, še posebej, če in ko bo prišlo do že napovedanega dviga obrestnih mer.
Drugo neravnovesje povzroča dvig cen energentov in vrednostno povečanje uvoza, kar ustvarja plačilnobilančna neravnovesja. Uvoz se hitro povečuje, naši izvozniki pa bodo ob povečani mednarodni konkurenčnosti in dvigu domačih stroškov v vse težjem položaju, v storitvah (predvsem turizmu) pa tako ali tako še nekaj časa ni mogoče računati na okrevanje.
Tretje neravnovesje povzroča v zadnjem obdobju vse višja rast cen. Na eni strani zaradi strukturnih problemov, omejenih dobav, prekinjenih dobavnih poti in pol proizvodov na strani ponudbe ob visokem povpraševanju, ki ga generira evropski fiskalni in monetarni odgovor na pandemijo doslej neslutenih razsežnosti. Na drugi strani pa cene rastejo zaradi rastočih cen energije. To pa ne vpliva le na rast cen energentov, goriv in ogrevanja, ampak vseh z energijo povezanih in pogojenih dobrin.
V Sloveniji imamo sedaj najvišjo stopnjo rasti cen, od kar je Slovenija prevzela evro. Konec novembra 2021 smo dosegli 4,6 % inflacijo na medletni ravni. Ta bo najbolj prizadela revne in srednji razred. A to še ni vse: blago splošne potrošnje, ki najbolj neposredno prizadene našo kupno moč, se je podražilo za kar 7,6 %! Manjša kupna moč, medtem ko inflacija požira naše prihranke.
To že povzroča velike socialne stiske. V Mariboru denimo se napoveduje celo 300 % dvig cen toplote v tistih predelih mesta, kjer živi praviloma starejše prebivalstvo in socialno bolj ranljivi. Tudi drugi dobavitelji elektrike in ogrevanja napovedujejo dvig cen.
Rast cen energije ni le eksterne narave, ampak je tudi produkt napačne vladne politike. Za to so trije razlogi. Vlada je na primer liberalizirala cene goriv in danes plačujemo skoraj 50 % dražji bencin kot pred liberalizacijo. Vlada je povsem neaktivna pri zaostrovanju energetske krize. Z uporabo razpoložljivih ukrepov, predvidenih na ravni EU, bi lahko blažila inflacijo in pomagala ljudem prebroditi težko obdobje. Ob vsem tem ta vlada menda predseduje Svetu EU, pa – z izjemo aktivnosti Evropske komisije – ni opaziti nobene aktivnosti Sveta EU pri tem, da se pripravi skupni evropski odgovor za zaščito ljudi, gospodarstev in unije kot celote pred energetsko krizo.
Ministri vladnih strank pravijo ljudem, naj pridejo po pomoč v centre za socialne delo. Medtem pa sami nadaljujejo kadrovske čistke tudi v energetiki. Ni važno, kaj znaš, glavno, da si naš. Resne gospodarske sisteme, kot sta Pošta in Telekom, vodijo ljudje, ki prepričljivo ustvarjajo vtis, da nimajo pojma, za kaj gre.
Ali res želimo to? Ne, ne želimo države, v kateri bodo bogati še bogatejši, revni pa še revnejši. Ne želimo obubožane države, nesposobne pomagati v času velikih družbenih potreb.
Gre za politiko v najbolj odvratni obliki. Deliti bonbončke za zmago na volitvah, pa četudi za ceno gospodarskega zloma.
Če bo višja inflacija kmalu rezultirala v dvig obrestnih mer, ki jih kandidat za drugi mandat šefa ameriških zveznih rezerv že napoveduje, bo to kot ob koncu sedemdesetih zaustavilo uravnoteženje svetovnega gospodarskega razvoja in okrepilo neoliberalizem. In Slovenija bo ponovno (kot po prvi Janševi vladi) ostala brez rezerv, nepripravljena in ranljiva.
Podobno kot bi morali pri pandemiji stopiti skupaj, verjamemo, da je potrebno narediti vse, da se zaustavijo neustrezne vladne politike. To se ne bo dobro končalo, če takoj ne ustavimo nore vožnje na vlaku gospodarskega zloma. Za nazaj napak Janševe vlade ne moremo več popraviti, za naprej pa lahko v tem hipu vsaj zaustavimo sprejemanje vratolomnih ukrepov, ki možnosti za okrevanje radikalno poslabšujejo. To vlado je pri škodljivih potezah potrebno ustaviti. V demokratičnih družbah se škodljive vlade ustavlja na volitvah. Takrat bo priložnost za nov začetek.
Andreja Katič in Mija Javornik: Moje telo – moja pravica, moja izbir... 
