Socialni demokrati odločno proti politizaciji vzgoje in izobraževanja
Socialni demokrati odločno nasprotujemo koalicijskim spremembam Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) za politizacijo vzgoje in izobraževanja. Opozicijske stranke Socialnih demokratov, LMŠ, Levice, SAB in NeP smo k predlogu Zofvi vložile amandmaje, ki naslavljajo problematične člene. Med drugim predlagamo, da se v celoti ohrani dosedanja sestava svetov javnih vrtcev in šol, s tem pa prepreči politizacija polja vzgoje in izobraževanja, k čemur vladajoča koalicija teži od prvega dne nastopa aktualne vlade.
3. december 2021
Po sedaj aktualni ureditvi je v svetih zavodov pet predstavnikov zaposlenih, po tri predstavnike pa imajo občine ter starši. Koalicija želi dano razmerje spremeniti v korist lokalnih skupnosti, da bi občine v svetih zavodov imele pet, starši in zaposleni pa tri predstavnike. Po prepričanju stroke ter reprezentativnih organizacij bi tovrstna ureditev na široko odprla vrata politizaciji vzgoje in izobraževanja. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) ob tem opozarjajo, da je največ pritiskov med postopki izvolitve ravnateljev zaznati ravno s strani lokalne, pa tudi državne politike. Očitke sindikata predlaganim spremembam delijo tudi strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, s prvo podpisanim dr. Slavkom Gabrom so ti izrazili zadržke h koalicijskemu predlogu. Po njihovem prepričanju gre za željo »po oblastnem urejanju enega od zadnjih področij, ki je ubežalo posegom politike v strokovno delo«, zato so poslanke in poslance pozvali »k ponovnemu premisleku o nameravani demontaži javnega sistema vzgoje in izobraževanja.«
Koalicijski nameri nasprotujejo tudi širša pedagoška stroka, ravnatelji ter Skupnost vrtcev Slovenije. Po oceni predsednice skupnosti, je koalicija pripravila nestrokoven predlog, ki teži k politizaciji vrtcev in šol na račun šibkejše vloge zaposlenih. Razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek je med drugim izpostavila, da sedanja ureditev deluje dobro, saj nobena od zainteresiranih skupin v svetu ne sme imeti večine, ki bi ji omogočila, da sama odloči o programu dela zavoda ter o imenovanju in razrešitvi vodstva. Zadržke do predloga zakona je izrazila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Ta je opozorila, da predlagatelj sprememb (SDS, NSi, SMC in poslanca narodnostnih manjšin) ni predstavil vseh dejanskih in pravnih vidikov, ki bi izkazovali potrebo po spremembi sestave svetov zavodov.